Slovenski jezik se na avstrijskem Koroškem uporablja vedno manj , kaže študija, ki jo je za urad avstrijskega kanclerja izvedel javnomnenjski inštitut OGM in katere izsledke so javno predstavili včeraj v Celovcu.
Kot razloge, zakaj raba slovenščine nazaduje, raziskava med drugim navaja izseljevanje ljudi iz dvojezičnih krajev, premajhno ponudbo za izobraževanje v slovenščini ter slabo prisotnost manjšinskih institucij na družbenih omrežjih. Priseljevanje ljudi iz Slovenije to sicer kompenzira, a le deloma.
Kraje z višjim deležem slovensko govorečega prebivalstva je namreč izseljevanje – še posebej mladih žensk – v večja mesta posebej prizadelo. Po drugi strani beležijo trend priseljevanja iz Slovenije – delež slovenskih državljanov na dvojezičnem območju se je od leta 2008 početveril -, za kar je zaslužno predvsem zaposlovanje s strani podjetja Mahle Filtersysteme z območja Pliberka.
Kot še kaže raziskava, se slovenščina uporablja predvsem govorno in v zasebnem življenju, npr. v družini ali cerkvi. Pogosteje jo uporabljajo starejši. Zadnje pri rabi slovenščine so občine in upravne enote. Raziskovalci opozarjajo, da je treba na tem področju nadoknaditi zamujeno in da se zakonske določbe v praksi pogosto ne izvajajo. Delež dvojezičnega pouka na osnovnih šolah je 40-odstoten, kar je premalo. Klasične manjšinske medije uporabljajo predvsem starejši, medtem ko manjšinske institucije spletne družbene kanale le malo uporabljajo.
Raziskava temelji na podatkih iz zadnjega popisa prebivalstva leta 2001 in iz registra prebivalstva, poleg tega pa so izvedli tudi intervjuje z različnimi strokovnjaki in anketo, ki je zajela približno 1200 ljudi na dvojezičnem območju, poroča avstrijska tiskovna agencija APA.
J.S., STA