Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije ter Center Logout opozarjata, da smo priča vedno bolj pogosti uporabi naprav z zasloni na vseh področjih življenja, tudi med otroci. Da bodo tovrstne aktivnosti zanje potekale varno in v mejah normale, so v prvi vrsti odgovorni starši z nudenjem učinkovite digitalne vzgoje, so poudarili.
V predšolskem obdobju se otrokove kognitivne in funkcionalne sposobnosti še razvijajo, zato otroci potrebujejo odraslo osebo, ki jih usmerjajo k pravilni in varni uporabi zaslonov. V tem obdobju velja posebna previdnost glede izpostavljanja otrok vsebinam na zaslonih, so izpostavili.
Izsledki dosedanjih raziskav kažejo na povezanost med neprimerno rabo zaslonov in tveganjem za prekomerno težo ter zasedenostjo, težavami s spanjem in motnjami v razvoju govora, težavami z uravnavanjem čustev, težavami na področju socialnih spretnosti, motenim navezovanjem v odnosu otrok-starši ter težavami z usmerjanjem pozornosti, so zapisali.
“Prekomerna raba zaslonov se povezuje tudi odsotnostjo pravil glede uporabe in navsezadnje z zgledom. Nejasnost pravil, slab zgled staršev in samostojna raba lahko zmotijo in zamaknejo razvojne naloge v odraščanju,” so opozorili.
Staršem zato med drugim svetujejo, naj otroka zaslonom ne izpostavljajo vsak dan, pred 2. letom starosti pa naj jih zaslonom sploh ne izpostavljajo. V starosti od 2 do 5 let naj uporabo zaslonov časovno omejijo na manj kot eno uro na dan v navzočnosti staršev. Uvajajo naj tudi dneve brez naprav, te pa naj bodo izključene, ko niso v uporabi. Prav tako naj premislijo o lastni uporabi zaslonov v prostem času in tem ne namenjajo preveč pozornosti, saj je to slab zgled za otroka, so poudarili.
Ob tem so izrazili zavedanje, da uporaba zaslonov predstavlja enega od starševskih izzivov zgodnjega otroštva. Rešitve zato vidijo predvsem v umestitvi tovrstnih izobraževalnih vsebin v Program Šole za starše oz. priprave na porod in starševstvo, ki poteka pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje, kamor so naslovili tudi pobudo.
J.S., STA
