Dr. Helena Jaklitsch: »Narod je zame velika vrednota, zato ne pristajam na izjave tistih, ki pravijo, da je to preživeta kategorija«

0
109
Helena Jaklitsch (Foto: Demokracija)

Pogovarjali smo se z najbrž najbolj dejavno ministrico za Slovence zamejstvu in po svetu v 30 letih naše države, z dr. Heleno Jaklitsch, ki je govorila o svojem iztekajočem se mandatu.

 

DEMOKRACIJA: Ministrica Jaklitscheva, kako gledate na svoj mandat, ki se izteka? Zaradi epidemije gotovo ni bil lahek …

JAKLITSCHEVA: Lahek res ni bil. Če samo pomislim, da sem prvi dan, ko sem prišla na urad, prišla v prazno hišo. Sodelavci so namreč že delali od doma, tako da sem bila prve tedne in mesece praktično sama na uradu oz. le z najožjo ekipo. Toda kljub temu sem vsak dan prišla tja in skušala na polno uresničevati to, kar sem 13. marca 2020 obljubila v državnem zboru: da bom z vsemi svojimi močmi delala za blaginjo Slovenije. In pomemben del te Slovenije so tudi naši Slovenci zunaj Slovenije. Nikoli se nisem ozirala na to, kako so delali pred tem moji predhodniki. Najbrž pa je nekaj na tem, da je dela toliko, kolikor ga sam vidiš. Narod je zame velika vrednota, zato ne pristajam na izjave tistih, ki pravijo, da je to preživeta kategorija. Mislim, da je bila to tudi moja gonilna moč, da sem skozi vse te mesece – upam, da se ne sliši prevzetno – res iz srca in z vsemi svojimi močmi ter sposobnostmi delala za Slovence zunaj matične domovine. Zaradi epidemije in vseh z njo povezanih omejitev je bilo seveda težko, ampak me to ni omejevalo. Morda se komu zdi, da sem bila v tem času predvsem na poti, vendar to sploh ne drži. V zadnjih dveh letih sem imela ogromno sestankov tudi na uradu, ne le z rojaki, ki so prihajali k meni s svojimi izkušnjami, pa tudi težavami, temveč tudi s predstavniki različnih državnih ustanov, organizacij, inštitutov, fakultet, medijskih hiš, Cerkve; pravzaprav z vsemi, za katere se mi je zdelo, da lahko pomagajo našim Slovencem v zamejstvu in po svetu, pa tudi vplivajo na njihovo večjo prepoznavnost in veljavo znotraj matične domovine. Zelo sem si prizadevala, da so naše teme prišle v pomembne strateške dokumente države. Posebej moram pohvaliti kolege ministre, ki so z naklonjenostjo sprejemali moje predloge, predvsem pa tudi sami razumeli, da so naši rojaki zunaj Slovenije del nas in naše bogastvo.

DEMOKRACIJA: Obiskali ste skoraj vse slovenske skupnosti v zamejstvu in po svetu. Kateri so glavni razlogi za vse te obiske?

JAKLITSCHEVA: Res sem se trudila, da bi obiskala čim več slovenskih skupnosti; žal mi ni uspelo obiskati Slovencev v Avstraliji, čeprav je bila to velika obojestranska želja. Z obiski sem jim želela pokazati, da jim je Slovenija blizu, da jim želimo pokazati, da so pomemben del nas. Morda sem bila še bolj zavezana k temu tudi zato, ker sem vedela, kako je pandemija prizadela Slovence po svetu. Čez noč so se končale društvene aktivnosti in njihova srečevanja, tako pomembna za ohranjanje slovenske identitete in medsebojne povezanosti. Ko sem ugotovila, da so se ob mojih obiskih praviloma člani slovenske skupnosti po več mesecih, letu, letu in pol znova prvič zbrali skupaj, sem čutila, da je to lahko tisti prispevek Slovenije, ki jim ga v teh težkih časih lahko damo. Prav tako se mi je zdelo prav, da se jim v letu, ko smo praznovali trideset let samostojne Slovenije, zahvalim za njihov izjemni prispevek pri mednarodnem priznanju in uveljavitvi mlade države.

Kolikor je bilo le mogoče, sem seveda hodila v slovensko zamejstvo v vse štiri sosednje države. To je bilo tudi samoumevno, saj so del našega slovenskega narodnega telesa in je taka povezanost z matično domovino nujna in potrebna. Pomaga krepiti njihovo slovensko identiteto, hkrati pa tudi, vsaj upam, povečuje njihovo prepoznavnost v Sloveniji. Čeprav moram tu izreči kritiko na račun našega šolstva in osrednjih slovenskih medijev, saj ne pomagajo h graditvi skupnega slovenskega prostora.

DEMOKRACIJA: Kako ste lahko posredovali za izboljšanje položaj slovenskih manjšin v zamejstvu?

JAKLITSCH: Na neki način bi lahko rekli da nikoli bolje. Odraz tega je vrnitev Narodnega doma slovenski skupnosti v Italiji, opravičilo avstrijskega zveznega predsednika koroškim Slovencem za prestane krivice v zadnjih sto letih, povečanje sredstev Madžarske za Porabske Slovence, večja pozornost slovenske države do Slovencev na Hrvaškem. Toda kljub temu ostaja znotraj tega veliko neuresničenih manjšinskih pravic, kot je vidna dvojezičnost, raba slovenskega jezika v uradnih institucijah v krajih, kjer živijo, kakovostno slovensko izobraževanje od jasli do univerze, zajamčeno zastopstvo v nacionalnem parlamentu, če govorimo o Italiji in Avstriji, pa tudi na lokalnem in deželnem nivoju, če jih naštejem le nekaj. Minister za Slovence v zamejstvu vse to lahko izpostavlja ob srečanjih s predstavniki oblasti na vseh ravneh. Sama sem vsako priložnost za to tudi izkoristila in se srečevala s predstavniki oblasti v vseh štirih državah. Na ta način kot država pokažemo sosedom, da nam je mar za slovensko manjšino, da ta v svojih upravičenih pričakovanjih ni sama. Moram pa reči, da so bili v teh dveh letih narejeni veliki premiki tudi zaradi res aktivne zunanje politike in diplomacije. Tu bi želela še posebej pohvaliti predsednika države, predsednika vlade in zunanjega ministra, ki so v vseh pogovorih izpostavljali tudi skrb za slovensko manjšino.

DEMOKRACIJA: Kako pa se razvijajo slovenke izseljenske skupnosti v različnih delih sveta?

JAKLITSCH: Tu je izziv velik. Treba je vedeti, da živijo svojo slovensko stvarnost tudi tisoče kilometrov od Slovenije. Zato je velik napor ohranjati slovenski jezik in čutenje slovenske identitete kot nekaj lastnega, svojega. To je še teže drugi, tretji, četrti generaciji, rojeni na tujem. Slovenija se mora pri tem zelo prizadevati, da ostaja z njimi povezana. Prav zato sem skušala obiskati čim več slovenskih skupnosti – da vidijo, da Slovenija nanje ni pozabila. Vsako srečanje z njimi je bila izjemno lepa izkušnja slovenstva, ki ga vsaka skupnost živi na svoj način. Slovenci po svetu so tudi uspešni podjetniki in tudi na tem področju smo krepili povezanost z nami. V tem mandatu smo dali tudi poudarek tistim Slovencem, ki so se iz Slovenije izselili v zadnjem desetletju in pol. To je intelektualno potencial, ki ga potrebujemo. Mislim pa, da smo zelo veliko naredili že s tem, da smo bili uspešni v teh dveh letih. Uspešno predsedovanje Svetu EU, uspešno okrevanje našega gospodarstva po pandemiji, med Slovenci po svetu je pozitivno odmeval tudi obisk predsednika vlade v Ukrajini. Ko je Slovenija uspešna, so tudi sami bolj ponosni Slovenci.

DEMOKRACIJA: Kaj vse še lahko stori Slovenija za svoje zamejce in izseljence ter za svojo povezanost z njimi?

JAKLITSCH: Še naprej je treba ohranjati in krepiti osebne stike z njimi.  Okrepiti je treba navzočnost teh vsebin v šolskih učbenikih in v medijih. Da bomo tudi mi, ki živimo v Sloveniji, ne le vedeli, da imamo v vseh štirih sosednjih državah slovensko manjšino in da zunaj Slovenije živi več kot pol milijona Slovencev, temveč se čutili z njimi tudi povezani. Kot en narod, kot ena skupnost. Potem bo samoumevno na vseh ravnega našega življenja, da bomo sprejemali takšne ukrepe, ki bodo vključevali tudi naše rojake v zamejstvu in po svetu. To je bistveno.

Biografija

Dr. Helena Jaklitsch je doma iz Novega mesta in prihaja iz slovensko-kočevarske družine. Leta 2002 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomirala iz zgodovine in sociologije. Na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani je kasneje magistrirala, leta 2016 pa s temo Slovensko begunsko šolstvo v taboriščih v Avstriji in Italiji od 1945 do 1950 tudi doktorirala. Od leta 2005 do 2014 je bila zaposlena na odgovornih delovnih mestih na ministrstvu za pravosodje. V času priprav in prvega predsedovanja Slovenije Svetu EU je vodila projektno skupino za operativno vodenje logističnih priprav in izvedbo dogodkov ministrstva med predsedovanjem. Od leta 2014 do imenovanja za ministrico je bila zaposlena na ministrstvu za kulturo, sprva v Službi za slovenski jezik, nato pa v Direktoratu za ustvarjalnost.

Pripravila: L.K.