Dr. Kozma Ahačič: »Trudimo se spopadati z izzivi, ki jih mladim in učiteljem prinaša nova jezikovna situacija«

0
405
Dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in literarni zgodovinar ter predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. (Foto: Polona Avanzo)

Nova jezikovna situacija, ko se veliko dejavnosti seli na splet, terja prilagoditve in novi spletni SSKJ za mlade, Franček, je ena izmed njih. O njem in še marsičem, kar se trenutno dogaja s slovenskim jezikom, smo se pogovarjali s Kozmo Ahačičem, predstojnikom Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU.

 

DEMOKRACIJA: 14. septembra se je Franu pridružil Franček (www.franček.si) – za kaj gre?

Ahačič: Franček je portal, ki skuša mlade popeljati v svet slovenskega jezika. Na njem najdemo informacije o skoraj vsaki slovenski besedi. Informacije pa so prilagojene posameznemu starostnemu obdobju – od prvega razreda osnovne šole do konca srednje šole. Poleg tega Franček vse slovarske informacije povezuje tudi s slovnico, ki je prav tako predstavljena na različnih ravneh.

DEMOKRACIJA: Od slovarskega portala Fran.si se torej razlikuje po večji enostavnosti.

Ahačič: In po povsem drugačni razporeditvi informacij. Fran je portal, ki vsebuje jezikovne priročnike, namenjene odraslim. Namen Frančka pa je, da bi mlade postopoma usposobil za uporabo Frana, torej »pravih« slovarjev. »Kar se Franček nauči, to Fran zna,« smo slišali na predstavitvi portala, in to se mi zdi kar dober povzetek naše filozofije. Če se bodo mladi navadili uporabljati slovarske priročnike in slovnico, bodo to počeli tudi kot odrasli.

Dr. Kozma Ahačič (Foto: Polona Avanzo)

DEMOKRACIJA: Kaj vse najdejo otroci in mladi na Frančku ter za kaj je ta uporaben? 

Ahačič: Vsaka beseda je predstavljena s pomočjo odgovorov na različna vprašanja, na primer razdelek ‘Kaj pomeni ta beseda?’ opisuje pomen, razdelek ‘Poišči besede s podobnim pomenom!’ naniza sinonime določene besede, razdelek ‘Kako uporabljajo to besedo v narečjih?’ nam predstavi bogato narečno besedje slovenskega jezika. Podobno so predstavljeni še oblike vsake besede, torej spregatve in sklanjatve, izgovor besede, frazemi, v katerih se beseda uporablja, pa tudi izvor in zgodovina vsake besede. Pri zgodovini besede lahko mladi izvejo, kdaj se je kaka beseda prvič pojavila v knjižnem jeziku. Beseda ‘domovina’ se je na primer, če pogledamo, v slovenščini prvič pojavila že leta 1584. Vsi ti »odgovori« pa so povezani tudi s slovnico. Če je na primer beseda domovina samostalnik ženskega spola, lahko z enim klikom v slovnici najdemo pojasnjeno, kaj je samostalnik, katere sklanjatve poznamo, kaj pomeni spol samostalnika in podobno. Ko iščemo po slovnici, pa se nam sproti izpisujejo najpogostejše napake, vezane na določeno vsebino.

DEMOKRACIJA: Bo portal uporaben tudi za učitelje?

Ahačič: Seveda, njim omogoča celo posebno prijavo s posebnimi »učiteljskimi« dodatki. Pripravili smo tudi jezikovno svetovalnico za učitelje slovenščine, ki odgovarja na vprašanja v zvezi s slovenskim jezikom in poukom. V njej lahko učitelji zastavljajo tudi nova vprašanja.

DEMOKRACIJA: Kdo vse je sodeloval pri nastajanju Frančka? 

Ahačič: Poleg vseh sodelavk in sodelavcev Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU so k projektu pomembno prispevali tudi jezikovni tehnologi, podjetje Amebis iz Kamnika, jezikovni didaktiki, sodelovali pa smo tudi z več kot 60 slovenskimi osnovnimi in srednjimi šolami. Pripravo portala je podprlo ministrstvo za kulturo prek Evropskega socialnega sklada in mislim, da smo njihovo zaupanje več kot upravičili. Ravno včeraj mi je neka učiteljica napisala, naj kar preberem: »Včeraj sem Frančka predstavila svojim učencem. Kar verjeti nisem mogla: bili so navdušeni! Slišale so se pripombe v smislu: A res, vse to se dá izvedeti? In to najstniki!«

DEMOKRACIJA: Kakšno je po vašem mnenju znanje slovenskega jezika med mladino? Kako obvladujejo slovnico in pravopis?

Ahačič: Zelo se trudimo, da bi se spopadali z izzivi, ki jih tako mladim kot učiteljem prinaša povsem nova jezikovna situacija. Bralne in pisne navade so se spremenile, splet je povsem spremenil naš odnos z jezikom. Za učitelje so to težki časi, zato potrebujejo čim boljšo podporo, tudi v obliki takšnih spletnih strani.

DEMOKRACIJA: Nasploh premalo branja zagotovo vpliva na govorni in pisni jezik mladine? Kakšen je ta vpliv? 

Ahačič: Morda vas bo presenetilo, ampak danes mladi berejo in pišejo več, kot so kdaj koli prej v zgodovini. Problem je, da so zasičeni z branjem in pisanjem. Besedila, ki jih berejo in pišejo, pa so kratka, preprosta, mnoga tudi zapisana v pogovornem jeziku ali slengu. Zato razvoj knjižnega jezika mladih včasih ne napreduje tako dobro, kot bi si želeli. Berejo tudi manj leposlovja. Tak razvoj je splošen, vsepovsod po svetu imajo podobne težave in v Sloveniji imamo srečo, da smo se jih relativno kmalu zavedeli. Prav zato je toliko bolj bistveno, da otrokom in mladim ponudimo informacije o knjižnem jeziku in da jih dobro naučimo osnov knjižnega jezika. Bistveno, poudarjam, res bistveno pa je, da jim privzgojimo ljubezen do slovenščine. Brez ljubezni do slovenščine kot našega osnovnega orodja za sporazumevanje, za življenje, tudi znanja ne bo. Starejše generacije imajo morda še izkušnjo, ko se je v jeziku prežalo zgolj na napake. In kaj je bil rezultat? Napak ni bilo nič manj, večina ljudi pa je dobila strah pred knjižnim jezikom. Zato so se tudi začeli zatekati v pogovorni jezik, ko so s spletom dobili priložnost pisati v javnosti.

DEMOKRACIJA: Kaj še ogroža lepi slovenski jezik – če je mogoče uporabiti ta izraz?

Ahačič: Po mojem mnenju trenutno najbolj ogroža slovenščino to, da se kar nočemo in nočemo sprijazniti s tem, da je odrasla. Da ne znamo biti nad slovenščino navdušeni, ampak jo znamo samo kritizirati. Dobili smo svojo državo in iz mladenke, pubertetnice, se je slovenščina kar naenkrat spremenila v odraslo osebo. Kaj to pomeni pri jeziku? Uporablja se v več funkcijah, vedno bolj je raznolik, množijo se različne možnosti, kako povedati isto misel. Naši predniki so več stoletij sanjali o državi s slovenščino kot uradnim jezikom. Zdaj živimo te sanje in tega bi se morali zavedati. Tako so videti sanje naših prednikov! To, kar živimo sedaj, je podoba zrelega jezika. Nismo jezikoslovci bolj »popustljivi«, kakor lahko kdaj beremo v javnosti – razmere so se spremenile. Odrasel jezik je manj obvladljiv kot najstniški.

DEMOKRACIJA: Jezik je nekaj živega – pa vseeno me tolčejo po ušesih izrazi, kot je na primer »tega ne rabiš delati, vedeti, napisati …«, ki se je že dodobra razširil. Izraz čutim kot tuj in neprimeren za slovenski jezik, po drugi strani pa tudi meni kdaj uide – in se potem takoj ugriznem v jezik …

Ahačič: Izkušnja, ki ste jo opisali, nam kaže, kako pomembno je ohranjati mejo med pogovornim in knjižnim jezikom. V pogovornem jeziku živi vrsta besed, besednih zvez in skladenjskih obrazcev, ki niso del knjižnega jezika. »Ne rabiš delati« je na primer germanizem, ki ga v pogovornem jeziku opazujemo že zelo dolgo. Še pred nekaj desetletji takšne rabe v javnosti ne bi mogli zaslediti, saj je bilo tedaj piscev in govorcev, ki so imeli priložnost nastopati in pisati v javnosti, zelo malo. S pojavom interneta se število tistih, ki pišejo v zelo kakovostni knjižni slovenščini, ni zmanjšalo. Celo več jih je! Se je pa skokovito povečalo število vseh, ki pišejo in govorijo v javnosti. Zato imamo včasih občutek, da raven knjižne slovenščine pada. Pa v resnici ni tako. Le objav je več. Po drugi strani pa imamo Slovenci slabo navado, da znamo govoriti o jeziku samo tako, da ga kritiziramo. Tega se bomo morali odvaditi. To ni skrb za jezik, ampak izgovor, da nam ni treba razmišljati o pomembnejših vprašanjih, povezanih z jezikom. Na primer o tem, zakaj Netflix še vedno nima podnapisov v slovenščini ali zakaj država bolj aktivno ne podpira lektorskih služb v vseh medijih z določenim dosegom. Zaradi stalne kritike svojega jezika sploh nimamo časa, da bi se ga veselili. Sploh več ne znamo pohvaliti, če kdo piše ali govori na način, ki nam je všeč. Kako naj mladi ljubijo svoj jezik, če ga starejši nenehno kritiziramo?

Dr. Kozma Ahačič (Foto: Polona Avanzo)

DEMOKRACIJA: Kaj lahko rečete o slovenskem jeziku v medijih? Posebej v spletnih in na televiziji?  

Ahačič: Tu zlahka vidimo, kateri medij naklanja pozornost slovenščini in kateri jo zanemarja. Najučinkovitejšo jezikovno politiko imajo zagotovo na Radiu Slovenija, tudi TV Slovenija se jezikovno še vedno dobro drži. Če primerjamo samo podnapise različnih televizij, so razlike v kakovosti jezika in prevoda res velike. Manjši mediji imajo pogosto z jezikom večje težave, saj se jim zdi »škoda« v jezik finančno vlagati. Na tem področju bo potrebnega še veliko ozaveščanja, in to, če sem lahko malo političen, tako pri bolj levih kot pri bolj desnih medijih. V sodobnih medijih mora biti lektor del novinarske ekipe, svetovalec, ki skrbi za osnovno orodje medija. Ne zgolj pregledovalec že narejenih besedil in nebodigatreba.

DEMOKRACIJA: Kako je s prodiranjem novosti v jezik in kdaj so dovolj uveljavljenje, da lahko postanejo pravilo?

Ahačič: V jezik nove besede prodirajo zelo hitro, a enako hitro tudi odhajajo. Če pomislimo samo na trenutno pandemijo: prinesla nam je vrsto besed, ki jih prej nismo poznali. Po pandemiji jih bo večina iz jezika, upajmo, odšla skupaj s pandemijo. Podobno je z besedami, ki so vezane na naše okolje. Beseda ‘virantovanje’ je bila na primer pred leti ena pogostejših besed, danes je nihče več ne uporablja. Ali pa, če se spomnite, kako smo razpravljali, ali naj rečemo CD ali zgoščenka: kmalu ne CD-jev ne zgoščenk ne bo več. Po drugi strani mnoge besede dobivajo nov pomen. Z besedo miška smo še pred nekaj desetletji opisovali ‘malo miš’, danes bi redko kdo sploh pomislil na povezavo z živalskim svetom. Podobno se je zgodilo s tablico, spletom – včasih smo govorili zgolj o spletu las, niti, žic, okoliščin. Danes najprej pomislimo na internet. Zanimivo je, da jezikoslovci na to, katera beseda bo v jeziku obstala in katera ne, nimamo odločilnega vpliva. Na uveljavljanje besed najbolj vpliva način življenja, spremembe v svetu okrog nas.

DEMOKRACIJA: Kako hiter je pravzaprav razvoj jezika danes? Bodo res bodoče generacije morale brati Prešerna in Jurčiča s slovarjem v roki?  

Ahačič: To je povezano s prej povedanim. Jezik kot slovnični sistem se ne bo kaj posebej spreminjal. V tem nas potrjuje na primer to, da danes mislimo, da se v jeziku izgublja dvojina, pa delamo povsem iste napake, kakor so jih delali že v 16. stoletju, ko so tudi enkrat zapisali »dve mizi«, drugič pa »dve mize«. Nihče pa niti danes ne bi rekel »dva možje«. Skratka, slovnične konstrukcije so v jeziku močno zasidrane, vpliv pogovornega jezika na knjižni jezik pa je manjši, kot bi ocenjevali na prvi pogled. Po drugi strani pa se svet okoli nas res hitro spreminja in to vpliva na izbor besed, tudi na oblikovanje misli. Zato bom odgovoril takole: kot slovaropisec bi si želel, da bi že danes brali najrazličnejša besedila s slovarjem v roki. Tudi tako skrbimo za naše jezikovno znanje. In servis, kot ga ponuja Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša s Franom, Jezikovno svetovalnico in zdaj še s Frančkom, je eden boljših v svetovnem merilu. Zakaj ga ne bi uporabljali in s tem nekaj naredili za svoj jezik?

DEMOKRACIJA: Franček je objavljen, kaj pripravljate zdaj?

Ahačič: Dela je veliko. Hkrati s Frančkom je izšel tudi prelomni prvi zvezek »Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja«, prvega velikega zgodovinskega slovarja slovenskega jezika. Ta zelo zanimiv slovar, ki ga lahko uporabljamo znanstveniki, lahko pa ga tudi čisto zares beremo za zabavo in kratek čas, bomo predstavljali v oktobru. Decembra bomo predstavljali novo posodobitev portala Fran, ki ima zdaj že prek 200.000 iskanj dnevno. Sam pa pravkar v tisk oddajam svoje doslej največjo delo, knjigo »Stati inu obstati: prvih petdeset slovenskih knjig«, ki bo pri Cankarjevi založbi izšla konec oktobra. V njej bo opisan začetek slovenskega knjižnega jezika v obliki življenja v prvih knjigah Primoža Trubarja, Jurija Dalmatina, Sebastijana Krelja, Janža Tulščaka, Janža Znojilška, Jurija Juričiča in mnogih drugih, vse to pa bodo spremljale čudovite slike vsake izmed njih. Ko sem pripravljal knjigo, sem odkril več kot deset doslej neznanih izvodov (že znanih) slovenskih knjig. Na primer dva nova izvoda tretje slovenske knjige, Trubarjevega prevoda Matejevega evangelija. Prej smo poznali zgolj tri izvode tega dela, zdaj jih poznamo pet.

Biografija

Dr. Kozma Ahačič je jezikoslovec in literarni zgodovinar, predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. Je avtor več monografij o zgodovini jezikoslovja, urednik jezikovnega portala Fran in sodelavec pri »Slovarju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja«. Slovnici za osnovne šole »Kratkoslovnica« in za srednje šole »Slovnica na kvadrat« sta mu prinesli priznanje jabolko navdiha. Za vrhunske znanstvene dosežke je dobil Zoisovo nagrado, najvišje priznanje na področju znanosti v Sloveniji.

Pripravila: Lucija Kavčič

Intervju je bil najprej objavljen v reviji Demokracija.