Dr. Peter Jambrek: »Diplomanti Nove univerze so stoodstotno zaposljivi«

0
307
Prof. dr. Peter Jambrek (Foto: Polona Avanzo)

O Novi univerzi smo se pogovarjali z dr. Petrom Jambrekom, ki je dejal, da so njene glavne prednosti mednarodno uveljavljen profesorski zbor, kvalitetni študijski progami in stoodstotna zaposljivost diplomatov. Komentiral je tudi izid minulih parlamentarnih volitev.

 

Gospod Jambrek, kako je nastala Nova univerza?

Nova univerza je bila ustanovljena 6. oktobra 2008, ko je Senat za akreditacijo pri Svetu RS za visoko šolstvo izdal pozitivno strokovno mnenje k njeni ustanovitvi. Dne 28. oktobra 2016 je Nacionalna agencija za kakovost v visokem šolstvu Novo univerzo vpisala v javno evidenco akreditiranih visokošolskih zavodov skupaj z naslednjimi rednimi članicami: Evropsko pravno fakulteto, Fakulteto za državne in evropske študije in Fakulteto za slovenske in mednarodne študije.

Nova univerza je ta čas akademska skupnost treh fakultet rednih članic in vrste pridruženih članic. Začetki njenega ustanavljanja sicer segajo že v leto 2000, ko je bila akreditirana Fakulteta za državne in evropske študije, takrat še pod imenom Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije. Ta je že prvo leto svojega delovanja, leta 2001, vpisala okrog 500 študentov, nato pa vsa leta uspešno vpisovala nove generacije študentov. Leta 2005 je bila ustanovljena Evropska pravna fakulteta, v letu 2012 pa Fakulteta za slovenske in mednarodne študije. Omenjene fakultete so se nato, kot že omenjeno, združile v Novo univerzo.

Poleg omenjenih treh rednih članic, ki izvajajo 17 študijskih programov, ima Nova univerza še vrsto pridruženih članic, visokih šol in fakultet iz Zagreba, Kosova, Londona in še dveh iz Slovenije. Vsako leto se nanjo na novo vpiše med 400 in 500 študentov, vseh študentov je okoli 3500 – njihovo število se spreminja glede na to, koliko jih diplomira in vpiše absolventski staž. Število vpisanih, zlasti izrednih študentov, iz leta v leto narašča. Na Novi univerzi je doslej študij uspešno končalo okoli 3500 študentov.

 

 

Je za letos še kaj prostih vpisnih mest?

Prvi prijavni rok za vpis na dodiplomske študije je sicer že končan, zainteresirani kandidati pa prijavo na vpis še lahko oddajo v drugem in tretjem prijavnem roku, skladno z razpisnimi pogoji, ki so objavljeni na spletnih straneh članic.

V tem trenutku poteka prvi prijavni rok za vpis na podiplomske študijske programe članic Nove univerze. Do zapolnitve prostih mest je tako na Fakulteti za slovenske in mednarodne študije, na magistrskem in doktorskem programu Slovenski študiji II in III, na voljo še 20 prostih vpisnih mest za izredni študij. Na Fakulteti za državne in evropske študije je na magistrskih študijskih programih Mednarodne in diplomatske študije ter Javna uprava na voljo 63 rednih in 50 izrednih prostih mest, medtem ko se na obeh doktorskih programih te članice lahko vpiše še po 30 izrednih študentov. Na Evropski pravni fakulteti je na magistrski stopnji na programu Pravo 2 na voljo 68 rednih vpisnih mest in 50 izrednih mest, na programu Pravo in menedžment nepremičnin 2 pa 68 rednih vpisnih mest in 50 izrednih mest, na programih Alternativno reševanje sporov 2 in Civilno gospodarsko pravo 2 pa 40 izrednih vpisnih mest. Na doktorski stopnji študija Evropske pravne fakultete je za študijsko smer Pravo 3 prostih še 40 izrednih vpisnih mest, za študijsko smer Pravo in menedžment nepremičnin 3 pa 30 izrednih mest za vpis.

Dodatne informacije o prijavnih rokih in poteku vpisa vsi zainteresirani lahko najdejo na spletnih straneh članic Nove univerze, oziroma neposredno s klicem na referat za študijske zadeve posamezne članice.

Prednost Nove univerze (NU) odličen in mednarodno uveljavljen profesorski  zbor …

Novo univerzo je ustanovila skupina ustavnih sodnikov, potem ko jim je potekel mandat 1998/ 99, zato je bila strokovno gledano že od vsega začetka močno utemeljena s pravnimi dosežki ustavnega sodišča, ki deluje na vseh področjih notranjega državnega in mednarodnega prava. Profesorske zbore vseh kateder in študijskih programov Nove univerze sestavljajo habilitirani profesorji, katerih strokovna kariera je izrazito akademske, v številnih primerih pa tudi profesionalne karierne narave. Na Novi univerze gostuje vrsta profesorjev iz tujine, tudi sodnikov mednarodnih sodišč. Poudarjeno je sodelovanje sodnikov ustavnih sodišč iz tujine ter seveda nekdanjih sodnikov in predsednikov Ustavnega sodišča Republike Slovenije.

Se pravi, da vaši diplomanti že med študijem pridobijo zelo dobre zaposlitvene zmožnosti. Kje se jim obetajo zaposlitve?

Naši diplomanti so 100-odstotno zaposljivi. Res pa je, da je veliko naših študentov na magistrski in doktorski ravni že zaposlenih. S študijem na naši univerzi pridobivajo dodatna teoretična in profesionalna znanja, ki pripomorejo k njihovemu odličnemu delu. Naši diplomanti so zaposleni na vseh področjih države v diplomaciji v mednarodnih odnosih, na sodiščih, v odvetniških pisarnah, v državni in lokalni upravi, pa tudi kot pravniki v gospodarstvu. Vsa vertikala naših študijskih programov z naslovom Menedžment nepremičnin  zaseda strokovna in vodilna mesta v agencijah, institucijah, zavodih in podjetjih, ki se ukvarjajo z upravljanjem in s trgovanjem z nepremičninami. Primerjava zaposljivosti diplomantov NU v primerjavi s študenti drugih univerz sicer ni bila izvedena, so pa za koncesionirane programe po novem obvezne priloge potreb trga dela.

Prosim vas še za kratek komentar zdajšnje politične situacije.

Opravili smo temeljno nalogo demokracije: za nami so korektno izvedene volitve; za napake, ki so bile storjene, pa upamo, da niso vplivale na dejanski izid. Demokracija in ustavna ureditev temeljita na pogoju ločenosti treh vej oblasti. Med vladno in zakonodajno vejo oblasti sporov, neskladij ali delitve v reprezentativni predstavniški demokraciji pravzaprav ni, ker je koalicija, oblikovana iz poslancev DZ, tista, ki pripomore k izvolitvi vlade. Pojavlja pa se zelo tehtno vprašanje glede tretje veje oblati, sodstva torej, ki naj bi bilo od obeh vej oblasti neodvisno, strokovno in nepristransko. Žal se glede imenovanja sodnikov, ki so temelj pravne države in vladavine prava, pojavlja vrsta kritičnih ocen, ne nazadnje glede razumnega roka trajanja postopkov, pa tudi glede njihove strokovnosti ter njihove politične in idejne nepristranosti. Podobno velja tudi za Ustavno sodišče RS, ki je v Sloveniji že nekaj časa sodišče, ki ga v angleški terminologiji imenujemo packed court – zapakirano sodišče, ki sodi s stalno ponavljajočo se idejno politično večino in v tem smislu ne ustreza merilom objektivnosti, strokovnosti in nepristranskosti, ki jo državljani pričakujemo od te temeljne institucije, in je prav zato pristojna, da nadzoruje vse druge veje oblasti. Če se še ustavno sodišče uvrsti v isti politični blok, ki obvladuje zakonodajno in vladno vejo oblasti, potem je pristranost sistemska in celovita, načelo delitve oblasti močno okrnjeno, ustavna demokracija pa zaradi tega invalidna in sporna. Status nepristranosti in strokovnosti ustavnega sodišča je temeljni pogoj ustavne demokracije v državi in je osrednji porok dejavnega izvrševanja ustave. Če je ustavno sodišče invalidno, tako da ne ustreza v celoti evropskim standardom ustavnega sodstva, potem je tudi ustava okrnjena, tako da v številnih pogledih ostaja zgolj mrtva črka na papirju, ne pa dokument, ki je bil leta 1991 z ustavno večino sprejet v ustavodajni skupščini.

Pripravila: Lucija Kavčič