Dr. Stane Granda: Pot v samoslovenstvo

0
156
(Foto: vseknjige.si)

Priznani slovenski zgodovinar dr. Stane Granda, ki je po 150 letih od nastanka in 30 letih iskanja odkril originalne peticije za Združeno Slovenijo, je v obširnem delu z naslovom Pot v samoslovenstvo in podnaslovom Prva osamosvojitvena zgodovina Slovencev, ki je izšlo letos pri založbi Družina, in ki ga odlikuje tudi poljuden slog, predstavil »samoosamosvojitveno« zorenje slovenskega naroda.

 

 Ustanovitev lastne države avtor razume kot vrhunec večstoletnega dogajanja, zato opisuje družbeno-politično-kulturno dinamiko prebivalcev slovenskega ozemlja skozi zgodovino, vse od antične dobe prek srednjega veka do 19. in 20. stoletja, ki jim je namenjena osrednja pozornost – namreč obdobje od zedinjenje Slovenije in sanj o skupnih entitetah v okviru Avstro-Ogrskega imperija, prek razpada cesarstva, obdobja Kraljevine SHS oz. Kraljevine Jugoslavije, druge svetovne vojne in ustanovitve socialistične Jugoslavije. Kaj vse so vzroki, pogoji in spodbude za razvoj in ohranitev kolektivne identitete pri Slovencih?

Avtor raziskuje vprašanje samoslovenstva, ki ga razume kot prepričanje, da sta slovenski narod kot njegovo ozemlje samostojni subjekt, ki ima neodtujljivo pravico do suverenosti, da vsako odločanje izhaja iz slovenskih interesov, tudi zlasti takrat, ko se odloča o slovenskih povezavah z drugimi narodi, še piše v uvodu. Raziskovalno področje znanstvenega svetnika redni profesor v pokoju Staneta Grande (1948)  obsega poleg dogajanja v revolucionarnem letu 1848/49 predvsem socialno in gospodarsko zgodovino ter zgodovino Cerkve od srede 18. stoletja do najnovejše dobe, piše na spletni strani SAZU. Temeljne probleme slovenske zgodovine, kot na primer zadružništvo, zavarovalništvo, bančništvo, obrt … raziskuje običajno na mikro nivojih, kjer mu študije omogočajo nova temeljna spoznanja. Značilnost njegovih raziskav je delo na neobjavljenih virih, zlasti na onih v avstrijskih in italijanskih arhivih.

Svoja spoznanja je doslej, razen v člankih, predstavil tudi na številnih mednarodnih simpozijih v Italiji, na Češkem, Madžarskem, Nemčiji, Hrvaškem in v Avstriji. Ob upokojitvi je bil imenovan za zaslužnega raziskovalca ZRC SAZU in zaslužnega profesorja Univerze v Novi Gorici, leta 2020 pa je postal častni občan Novega mesta.

C.R.

Knjigo naročite na POVEZAVI.