Konferenca Moč digitalnega poučevanja: O potencialih digitalnih pristopov šolstvu

0
252
Konferenca Moč digitalnega poučevanja

V soboto, 23. 3. 2024, je v Kongresnem centru na Brdu pri Kranju potekala 2. mednarodna konferenca Moč digitalnega poučevanja, ki sta jo organizirali založbi Rokus Klett in Modrijan izobraževanje. Osrednja tema strokovnega srečanja je bila umetna inteligenca. Domači in mednarodni strokovnjaki, raziskovalci in inovatorji s področja izobraževanja so podali uvide, kakšen vpliv bo imel razvoj umetne inteligence na šolstvo ter kako pridobiti ustrezne pedagoške kompetence ob hitrem tehnološkem napredku. Posebno pozornost so sodelujoči namenili tudi pomembni aktualni temi – ustvarjanju varnega okolja na družbenih omrežjih za otroke in mladostnike.

V uvodnem nagovoru je Aleš Ojsteršek, vodja Sektorja za razvoj izobraževanja na Ministrstvu za izobraževanje Republike Slovenije, izpostavil, da je prihodnost šolskega prostora v povezovanju. Predstavil je številne projekte, ki jih v okviru akcijskega načrta za digitalno poučevanje izvajajo na ministrstvu. Spomnil je tudi na evropski dokument, v katerem je podan zanimiv podatek iz raziskave iz leta 2020, ki kaže, da v družbah, ki so informacijsko bogatejše, učitelji lahko z izboljšanjem uporabe umetne inteligence na tedenski ravni prihranijo 10 % svojega časa.

Svoje izkušnje in vpogled v to dinamično področje je delila tudi Kai Koort, projektna vodja pri organizaciji Education Estonia. V svoji predstavitvi se je osredotočila na pionirstvo Estonije na področju izobraževanja, ki temelji na tehnologiji, in osvetlila estonske pobude za e-upravo, poudarek na zgodnjem razvijanju digitalnih kompetenc, digitalni pismenosti in usposabljanju učiteljev.

Umetna inteligenca in šolstvo?

»Ob prihodu ChatGPT je med pedagogi na vseh stopnjah poučevanja završalo. Odzivi so bili zelo raznoliki, od katastrofa, zdaj bo še več plagiatorstva, kaj bodo mladi sploh še delali sami do odlično, končno bomo mladostnike razbremenili rutinskega dela in se lahko posvetili stvarem, ki so zares pomembne. Realnost je, kot vedno, nekje vmes.«, pravi dr. Gregor Repovš s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Na predavanju z naslovom »Kako deluje naš um? Pridobivanje kompetenc v času generativne umetne inteligence« je osvetlil vlogo pomnjenja pri razvoju kompetenc in predstavil, kako lahko generativna umetna inteligenca smiselno dopolni izobraževalni proces, tako za učitelje kot za učence.

Calum Chace, svetovalec na področju umetne inteligence iz Združenega kraljestva je razkrival, kako lahko ta tehnologija oblikuje našo prihodnost – kakšna bo prihodnost delovnih mest ter kako se lahko pripravimo na spremembe in priložnosti. Dr. Sonja Čotar Konrad, izredna profesorica na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, je predstavila ključne koncepte računalniškega mišljenja in spodbujanje le-teh z vključevanjem temeljnih vsebin računalništva in informatike v predšolskem in šolskem obdobju. Dr. Andrej Brodnik s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem ter Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani pa je izpostavil potrebna znanja za polno uporabo UI.

Vlogo umetne inteligence pri načrtovanju pouka ter kako ta ne le razbremeni učitelja, temveč tudi pripomore k ustvarjanju novih zamisli in spodbuja sodelovalnost v šolah, je predstavil Stefan Raffeiner, ustanovitelj avstrijskega podjetja Teachino.

Jana Aguilar Marquez, razvijalka poslovnih rešitev v holdingu založniške skupine Klett v Stuttgartu je z nami delila uspešen koncept umetne inteligence in njegovo uporabo v razredu.

O konkretnih rešitvah za poglobljeno učno izkušnjo z vključitvijo tehnološke industrije neposredno v pouk sta spregovorila naslednja dva govorca. Sanda Mamic, strokovnjakinja za marketing in razvoj produktov v podjetju Stemi na Hrvaškem, kjer se posvečajo soustvarjanju praktičnih projektov s področja znanosti, tehnologije, inženirstva, umetnosti in matematike (STEAM – Science, Technology, Engineering, Art, Maths) in Märt Aro, soustanovitelj platforme DreamApply.com, ki je predstavil dva učinkovita pripomočka za učenje (Alpakids, Futuclass – VR centri). Ugotovitev zadnjega pripomočka iz VR sveta je, da otroci bistveno raje izberejo praktične vaje in igre, kar omogočajo ti pripomočki. Tudi Miha Andrič, direktor Izobraževalnega centra Argument, je predstavil zanimiv uvid, kako uporabljati umetno inteligenco v učilnici, pri tem pa biti pozoren tudi na morebitne pasti.

Mladi in pasti družbenih omrežij

Več kot polovica ljudi prosti čas preživi v virtualnem svetu. Gre za civilizacijski problem. Vedno bolj je navzoč vzorec (tako odraslih kot mladih), da odgovor za svoje težave poiščemo v virtualnem svetu. Ravno to, česar nam v realnem primanjkuje, poiščemo v virtualnem.

Tilen Hočevar, mladinski delavec, svetovalec in predavatelj iz Logout.org, je spregovoril o življenjskem svetu mladih na spletu, o njihovi povezanosti, načinih ter prostorih skupinjenja ter prednostih in pasteh digitalnih stikov. Ob tem je dr. Miha Kramli, terapevt in vodja centra za zdravljenje odvisnosti, opozoril na ta veliki civilizacijski izziv in podal dragocene zamisli za varen svet družbenih omrežij za otroke in mladostnike.

Zbiranje sredstev za nadarjene otroke

Organizatorji konference so sporočili, da je celoten izkupiček od prodanih vstopnic (brez DDV) za konferenco Moč digitalnega poučevanja v višini 3.700 EUR namenjen fundaciji ROK za nadarjene učence. Fundacija ROK je bila ustanovljena pred začetkom šolskega leta 2013/14 z namenom finančne pomoči nadarjenim šoloobveznim slovenskim otrokom, ki jim življenjske razmere onemogočajo razvoj talentov na področjih znanosti, športa, kulture ter vzgoje in izobraževanja, in spodbujanja drugih k pomoči. Podrobnejša navodila za pridobitev finančne pomoči so na voljo na spletni strani www.fundacijarok.si.

Digitalno poučevanje nedvomno odpira vrata inovativnim učnim okoljem. Takšnim, ki so mladim blizu in ustvarjajo učinkovite izobraževalne izkušnje. Ta napredek spodbuja učitelje k nenehnemu razvoju. Omogoča jim, da s premišljeno in odgovorno uporabo digitalnih orodij učno snov mladostnikom približajo na sodoben način in tako dosegajo boljše rezultate ter spodbujajo trajen interes za učenje.