Kaj bi dali, da bi spet lahko živeli tako počasi in tako v miru, da bi si pripovedovali pravljice! Kaj bi dali, da bi lahko razmišljali o gradovih, princesah in čudežih, pa o belih konjih, vitezih, zmajih in kačah! Da bi lahko torej lahko razmišljali o dogodkih, ki se »niso« zgodili in grozotah, ki »niso« obstajale, in se veselili današnje blaginje, bi se nam zelo prileglo.
Danes, ko se veliko preveč pogovorov vrti okoli pandemije, ki je ni ne konca ne kraja, pride zelo prav kak tih, miren in osamljen večer v družbi knjige ljudskih pravljic, ki so že tako časovno oddaljene, da jih komaj še razumemo. Le redko kdo še pomisli, da v podstati vsake pravljice leži, pa četudi je še tako drobno, zrno resnice, ki se je v nekaterih primerih že skrčilo celo samo na občutje. Le to pa ni vedno pozitivno, saj nedvomno odslikava način življenja, ki je tedaj prevladovalo med ljudstvom, odslikava težave in preizkušnje s katerimi so se ljudje svojčas morali spopadati in odslikava načine in sredstva, s katerimi so se lotevali reševanja težkih in zapletenih situacij ter odslikava način razmišljanja s katerim so nato vse to predelovali v svoji zavesti. Ljudske pravljice, ki so se pripovedovale spet in spet, so dejansko imele zdravilno in terapevtsko moč, saj spomin obdelan in predvsem predelan po dolgem in počez skozi generacije postane manj težak, s seboj pa običajno nosi pomembno sporočilo.
Zgodba o Čenčku
Ljudske pripovedi so del dragocene slovenske kulturne dediščine, še posebej tiste, ki so se ohranile v obliki posnetkov pripovedovalcev. Tako je tudi v primeru na novo izdane ljudske pravljice O Čenčku, kači in zakladu na starem gradu, ki jo je konec lanskega leta izdala Celjska Mohorjeva družba. Besedilo pravljice izhaja iz slovenskega ljudskega izročila iz Devina, ohranjenem na zvočnem posnetku, na katerem zgodbo pripoveduje Marija Mervic, por. Legiša, ki je zgodbo o Čenčku vedno rada pripovedovala. Za knjižno izdajo je besedilo priredil Marko Tavčar. Etnografski prikaz dela sta sestavila Marko Tavčar in Nina Pahor. Slednja je knjigo tudi uredila in besedilo pravljice prepesnila v verze. Nastalo pesem je uglasbil Patrick Quaggiato in je v knjigi opremljena s QR kodo. Knjigo s slovensko ljudsko pravljico iz zamejstva je ilustrirala Ajlin Visentin. Slikanico so že predstavili tudi v prostorih Kulturnega centra Lojze Bratuž v Gorici.
Piše: L.K.
Ps.: Knjigo kupite na POVEZAVI.
