Danes zaznamujemo mednarodni muzejski dan. Letos je v ospredju moč muzejev. Za obiskovalce bo na voljo pestro dogajanje, od tradicionalnega brezplačnega vstopa in vodenj do odprtja nekaterih razstav. Slovenski muzealci bodo na strokovnem srečanju spregovorili o potencialih slovenskih muzejev.
Mednarodni muzejski svet (Icom) je leta 1977 zaznamoval 18. maj kot mednarodni dan muzejev z namenom večje prepoznavnosti muzejev v družbi in njenega razvoja.
Moč muzejev pri trajnosti, inovacijah, dostopnosti ter gradnji skupnosti
Mednarodni muzejski dan je letos namenjen razmisleku o moči muzejev pri doseganja trajnosti, inovacijah, dostopnosti ter gradnji skupnosti.
Muzeji se lahko vključujejo v spodbujanje trajnega razvoja in socialne ekonomije ter razširjanje znanstvenih informacij o okoljskih izzivih. Hkrati so inovativna igrišča za nove tehnologije. Muzeji tudi povezujejo družbo, gradijo skupnosti ter prispevajo k oblikovanju informirane in angažirane civilne družbe, so zapisali v Mednarodnem muzejskem svetu (Icom) Slovenija.
Brezplačen vstop v slovenske muzeje ter številne druge dejavnosti
Številni muzeji tako v Sloveniji kot po svetu mednarodni muzejski dan zaznamujejo z brezplačnim vstopom za obiskovalce ter drugimi aktivnostmi, ki jih načrtuje tudi Icom Slovenija. K temu sodi odprtje dvotedenske urbane razstave muzejskih plakatov v Ljubljani, ki bo nagovarjala k obisku muzejev, ter strokovno srečanje slovenskih muzealcev v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM), kjer bo beseda tekla o potencialih slovenskih muzejev.
Na ploščadi SEM bo tudi skupna panojska razstava slovenskih državnih muzejev z naslovom Skrita moč muzejev, kjer bodo na ogled raznoliki predmeti, zbirke ali zgodbe iz muzejskih depojev, pri kateri sodelujejo Moderna galerija in Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Muzej krščanstva na Slovenskem, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Muzej slovenske osamosvojitve, Narodna galerija, Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenska kinoteka – Filmski muzej, Slovenski etnografski muzej, Slovenski gledališki inštitut – Gledališki muzej, Slovenski šolski muzej in Muzej športa, Tehniški muzej Slovenije in Vojaški muzej Slovenske vojske.
Virtualna realnost in muzeji
Direktor Narodnega muzeja Slovenije Pavel Car je o letošnjem mednarodnem muzejskem dnevu povedal, da Narodni muzej vidi letos svojo moč v virtualni realnosti, da obiskovalcu ne samo predstavi predmete, “kar je še vedno temeljna muzejska dejavnost”, ampak da mu poskuša približati sam čas.
Virtualno razstavljanje po njegovih besedah je in ni prihodnost muzejskega razstavljanja. “Muzej mora s časom naprej, samo razstavljanje predmetov je že davno na nek način premalo”, sicer ni preživeto, “ker predmet je še vedno predmet”, a nobena še tako dobra 3-D podoba ne more odtehtati npr. vaške situle v živo. Je pa potrebno okrog predmeta splesti neko zgodbo in tako ta predmet dodatno približati obiskovalcu, ta zgodba pa je lahko še boljša in bolj poglobljena, če je vključena tudi virtualna realnost, je dodal direktor Narodnega muzeja Slovenije.
Kot primer je omenil nedavno odprto prvo takšno razstavo v Sloveniji v okviru evropskega projekta in sodelovanja s sosednjimi državami Zgodbe iz davnine, kjer je predstavljeno tudi prazgodovinsko gradišče Ulaka nad Starim trgom pri Ložu. Potencial slovenskih muzejev je po besedah Cara tudi v sodelovanju, zato je Narodni muzej pripravljen, da znanje, ki ga je pridobil z omenjeno razstavo, kjer so “orali ledino”, deliti tudi z drugimi slovenskimi muzeji.
Skrita moč muzejev v njihovih depojih
Direktorica Tehniškega muzeja Slovenije iz Bistre pri Vrhniki Barbara Juršič je povedala, da je moč muzejev tudi v muzejskih depojih, ki so obiskovalcem običajno nevidni, a gre prav tako za del dediščine. Kot primer je omenila, da je v depojih Tehniškega muzeja zbirka pisalnih strojev, tudi slovenske proizvodnje, medicinska zbirka, zbirka čolnov, motorjev in “še veliko eksponatov, ki jih je nemogoče predstaviti v živo”.
Tudi Barbara Juršič je menila, da prihodnost muzejskega razstavljanja ni samo v virtualnosti, ki se je sicer okrepila v času pandemije covida-19, v ospredju še vedno kot posebno doživetje ostaja obisk muzeja v živo. Prihodnost muzejev vidi v predstavljanju dediščine in prikazu celotnega razvoja posameznega področja na sodoben, interaktiven način, ki poleg ogleda ponudi še izkustveno izkušnjo in prinese novo znanje. Pomembno se ji zdi tudi pedagoško poslanstvo muzejev ter povezovanje s šolami, lokalno skupnostjo, sorodnimi ustanovami in gospodarstvom. “Virtualno je pomagalo” za povabilo obiskovalcem v muzej ali ponuja neka dodatne informacije, je še povedala.
Vabijo tudi manjši, zasebni muzeji
Eden od manjših muzejev v Sloveniji je pred tremi leti ustanovljen radovljiški Lekarniški in alkimistični muzej. Vodja muzeja Anica Plešec je povedala, da je moč muzejske dejavnosti tudi v ohranjanju ne samo muzejskih predmetov, ampak tudi starodavnih vrednot. Prihodnost razstavljanja sicer gre v smeri digitalizacije, a v radovljiškem muzeju prisegajo predvsem na samo dušo muzejskih predmetov, zelo veliko poudarka pa dajejo tudi senzoriki. Pri njih je tako v ospredju muzejska izkušnja v urjenju vseh šestih čutov in sami opažajo, da je obiskovalcev tovrstna izkušnja blizu, tudi mladim.
Muzej se zaenkrat v celoti financira sam, si pa v prihodnosti želijo kadrovske in finančne okrepitve, s katero bi povečali predvsem raziskovalno dejavnost. Tudi radovljiški muzej, ki je odprt od maja do oktobra, bo mednarodni muzejski dan obeležil z brezplačnim vstopom.
J.S. STA
