Meritev multiplikativnih učinkov športa

0
372
(Foto: Freepik)

2. marce je bila v prostorih Ministrstva za izobraževanje, zavod in šport (MIZŠ) javna predstavitev satelitskih računov za šport.

 

Oblikovani so bili na pobudo MIZŠ in Zavoda za šport RS Planica z namenom, da bi lahko izmerili multiplikativne učinke športa na slovensko gospodarstvo.

V ta namen je Zavod za šport RS Planica razpisal javni razpis za pripravo izhodišč metodologije satelitskih računov za šport in ocene ekonomskega vpliva športa. Na javnem natečaju je bil izbran izvajalec Raziskovalni center Ekonomske fakultete, Univerze v Ljubljani.

Začetki priprave satelitskih računov za šport segajo v leto 2006, ko je Evropska komisija ustanovila Delovno skupino za šport in ekonomijo (angleško EU Working Group on Sport and Economics), ki si prizadeva za poenoteno kvantificiranje ekonomskega pomena športa za posamezno državo in sestavo satelitskih računov za šport.

Države, kot na primer Avstrija, Belgija, Hrvaška, Združeno kraljestvo, Ciper, Nemčija, Latvija, Nizozemska, Portugalska, Poljska, Luksemburg so tovrstne račune že vzpostavile.

Dokument, ki so ga pripravili raziskovalci Ekonomske fakultete UL, tako predstavlja začetek oblikovanja satelitskih računov za šport v Sloveniji. Uporablja metodologijo po zgledu Sports Econ Austria, Sheffield Hallam University iz Združenega kraljestva ter  nizozemskega statističnega urada. Prav tako so raziskovalci sledili tako imenovanemu SNA (angleško System of National Accounts), ki se uporablja za pripravo bolj razširjenih satelitskih računov za turizem.

Izračuni temeljijo na tabelah ponudbe in porabe za leto 2018. Raziskovalci so izhajali iz Vilenske definicije športa, ki opredeljuje šport glede na proizvode in storitve, ki se jih uporablja za šport in temelji na klasifikaciji proizvodov po dejavnosti (angleško Classification of products by activity – CPA).

Po izračunih modela satelitskih računov za šport v Sloveniji, znaša multiplikator prihodkov za celotno dejavnost športa 1,77, najvišji pa je v dejavnosti športne in druge storitve za prosti čas in znaša 3,1. To pomeni, da 100 evrov, porabljenih v tej dejavnosti, za gospodarstvo pomeni 310 evrov prihodkov.

Slovenija se tako uvršča med države, ki so izdelale satelitske račune za potrebe športa, kar nam omogoča primerjavo z drugimi državami. Predvsem pa nam kaže prednosti in priložnosti Slovenije na področju športa.

Vir: gov.si