Metode Thomasa Edisona na razgovorih za službo

0
752
(Foto: Freepik)

Razgovori za službo so postali nekakšno eksperimentalno polje za postavljanje čudnih vprašanj, ki presenetijo kandidata. Vsekakor te zamisli ne uspejo preseči mitskega »testa juhe« slavnega izumitelja Thomasa Edisona. Edison je kandidate povabil na skledo juhe. Pridobitev službe je bila odvisna od tega, kako so juho pojedli.

Če ste opravili razgovore za službo, so vam gotovo zastavili veliko raznolikih in bizarnih vprašanj: »Katere tri stvari, razen vode in hrane, bi vzeli na puščavski otok?«, »Če bi lahko oropali banko, ne da bi kdo vedel, bi to storili?«.

Slavni izumitelj in znanstvenik Thomas Edison je nenehno potreboval pomočnike v laboratoriju. Vendar razgovori za službo niso potekali za mizo laboratorija, ampak v restavraciji. Jedi je vedno izbral Edison. In najprej je vedno naročil juho.

»Razlog za preizkus juhe je bil v tem, da je slavni izumitelj želel vedeti, ali bo kandidat dodal sol in poper preden bi okusil juho, ali jo bo najprej okusil in nato začinil,« pojasnjuje zgodovinar Andrew Martin na portalu Medium. Edison je takoj zavrgel kandidate, ki so predčasno dodali sol ali poper. Po njegovih besedah si ni želel pomočnikov, ki bi ravnali po predsodkih. »Odsotnost radovednosti in pripravljenosti za spraševanje deluje v nasprotju z željo po inovaciji,« je menil Edison.

Je »test juhe« Thomasa Edisona predhodnik čudnih vprašanj na razgovoru za službo? Ravno nasprotno. Portal Inc, namenjen analizi trga dela, pojasnjuje, da so številne raziskave pokazale, da je standardni način zaposlitvenega razgovora napačen. »Postavljanje vprašanj je metoda, ki daje prednost tistim, ki znajo govoriti proti tistim, ki so res kompetentni.«

Sodobna znanost predlaga, da se kandidata postavi v okolje prakse, ki je čim bližje delovnemu mestu, za katerega se poteguje. Test, demo, pove več o izkušnjah, osebnosti in vrednotah kandidata kot vprašanja.

Edison je svoje potencialne delavce raje preizkusil z juho kot v samem laboratoriju. Želel je ugotoviti, ali je kandidat radoveden ali ne, ali se raje poda na okus neznanega. Jasno je, da bi bilo vprašanje: »Ali ste radoveden?« manj učinkovito. Nekdo, ki je spreten, a nič radoveden, bi lahko našel zelo prepričljiv odgovor. Zato je bil »test juhe« bolj smiseln.

Piše: Jože Jan

Vir: Business insider, Španija