Botanični vrt Univerze v Ljubljani vabi na Festival zvončkov, ki bo med 25. in 27. februarjem. Na tridnevnem dogodku, ki je posvečen navadnemu malemu zvončku (Galanthus nivalis L.) bodo organizirane ustvarjalne delavnice za otroke, vodeni ogledi po vrtu in predavanja.
Spored dogodkov Festivala zvončkov:
Petek, 25. februarja
– 15.00 Spomladansko vodenje po vrtu za otroke
– 16.00 Spomladansko vodenje po vrtu za odrasle
– 17.00 Predavanje dr. Jože Bavcon: Slovenski zvončki v tujini
– 18.00 Predavanje dr. Blanka Ravnjak: Fenologija zvončkov
Sobota, 26. februarja
– 10.00 Spomladansko vodenje po vrtu za otroke
– 11.00 Spomladansko vodenje po vrtu za odrasle
– 12.00 Ogled zbirke zvončkov
– 12.00 do 14.00 Ustvarjalna delavnica za otroke: Vrečka z zvončki
– 15.00 do 17.00 Ustvarjalna delavnica za otroke: Sajenje zvončkov
Nedelja, 27. februarja
– 10.00 Spomladansko vodenje po vrtu za odrasle
– 11.00 Spomladansko vodenje po vrtu za otroke
– 12.00 do 14.00 Ustvarjalna delavnica za otroke: Sajenje zvončkov
– 15.00 do 17.00 Ustvarjalna delavnica za otroke: Vrečka z zvončki
Po dokumentiranih podatkih za prve večje vrtove na Slovenskem veljajo vrtovi v Dolu pri Ljubljani. Od leta 1716 do 1758 so bili v lasti Janeza Benjamina Erberga. Po letu 1740 so jih začeli spreminjati pod vplivom tedaj prevladujočega francoskega sloga. Morda so prav ti vrtovi do neke mere vplivali na leta 1810 ustanovljeni botanični vrt v Ljubljani. Do današnjih dni je v Dolu ohranjena osrednja os s paviljonom in drevoredom.
Nekateri kot prvi botanični vrt omenjajo vrt Karla Zoisa na Brdu pri Kranju (1754–1799). Za letnico ustanovitve vrta navajajo leto 1785. Vrt je slovel po dendroloških posebnostih in alpskih rastlinah. Kljub temu, da se je vrt spreminjal, je ostal do današnjih dni. Od leta 2008 je posestvo zaščiteno kot kulturni spomenik državnega pomena, že od leta 1991 pa služi kot protokolarni objekt Republike Slovenije.
V starih časopisnih virih se do današnjih dni vedno pojavlja kot datum odprtja botaničnega vrta – Vrta domovinske flore, kot so ga imenovali, 11. julij 1810. Od leta 1995 je vrt včlanjen v mednarodno organizacijo botaničnih vrtov Botanic Gardens Coservation International (BGCI) od leta 2003 pa še v mednarodno združenje alpskih botaničnih vrtov AIGBA (Associazione Internazionale Giardini Botanici Alpini). Od vstopa Slovenije v Evropsko Unijo 2004 Botanični vrt Univerze v Ljubljani zastopa v Evropskem konzorciju botaničnih vrtov mrežo slovenskih botaničnih vrtov. Vsako leto izdaja Index seminum – seznam v vrtu in v naravi nabranih semen rastlin. V letu 2007 je bil vrt predstavljen skupaj z drugimi zgodovinsko pomembnimi botaničnimi vrtovi na svetu v delu Botanic garden a Living History (Monem 2007.
Vrt je bil v letu 2008 razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Čeprav so v vsej njegovi zgodovini razpravljali o preselitvi botaničnega vrta, ta na tem mestu vendarle ostaja še naprej. Kljub številnim menjavam oblasti in držav ni prenehal z delovanjem. Marmontova lipa, posajena leta 1810, po 200 letih obiskovalcem vrta še vedno nudi senco.
Piše: Jože Jan
