Vpis na univerze med ameriškimi študenti že desetletje upada. Zaradi vse višjih plač se zdi, da se vse več mladih ukvarja z zaslužkom in manj z izobraževanjem.
Dolgo časa je visokošolska izobrazba veljala za pot do dobre službe. V številnih opisih delovnih mest je univerzitetna izobrazba navedena kot pogoj. Kljub temu se je v zadnjem desetletju v Združenih državah vpis na dodiplomske programe postopoma zmanjševal. Koronavirus je še dodatno spodbudil ta trend.
Po podatkih neprofitnega raziskovalnega centra National Student Clearinghouse se je jeseni 2019 skupni vpis na dodiplomski študij na ameriških šolah in univerzah zmanjšal za 6,6 odstotka na nekaj več kot 14,4 milijona rednih in izrednih študentov. To je več kot milijon manj učencev kot pred dvema letoma.
Na javnih univerzah, ki ponujajo štiriletne študijske programe, in zasebnih neprofitnih šolah se je število študentov zmanjšalo. Najhuje so bile prizadete skupnostne visoke šole, ki ponujajo predvsem dvoletne programe in so pogosto namenjene študentom z nizkimi dohodki in starejšim študentom, saj se je število vpisanih študentov zmanjšalo za 13 odstotkov.
Toda če je izobraževanje tako pomembno, zakaj se nanj vpisuje vse manj študentov in kaj to pomeni za njihovo prihodnost in gospodarstvo?
Dolgoročni vpliv na gospodarstvo
Študija, ki jo je objavila univerza Georgetown, je pokazala, da delavci z dodiplomsko izobrazbo v svoji karieri v povprečju zaslužijo 2,8 milijona dolarjev. To je za 75 odstotkov več, kot če bi imeli le srednješolsko izobrazbo.
Podatki kažejo, da diploma poleg večjega zaslužka odpira tudi več poklicnih možnosti in večje zadovoljstvo pri delu. Ljudje z višjo izobrazbo redkeje izgubijo službo, če pa jo izgubijo, si lažje najdejo novo.
Čeprav univerza ni prava pot za vsakogar, je ena najboljših možnosti za gospodarski napredek. Če se bo manj ljudi šolalo, bo to lahko močno vplivalo na finančno varnost družin in gospodarstvo v prihodnosti.
Odložitev študija; – vsaj za zdaj
Vendar je veliko razlogov, zakaj je visokošolsko izobraževanje v Združenih državah Amerike trpelo. Zaradi manjše rodnosti se skupno število srednješolskih diplomantov ponekod ne povečuje ali pa se zmanjšuje. To pomeni, da se je pritok novih študentov upočasnil.
Hkrati se stroški šolnin zvišujejo, zaradi česar je študij nedosegljiv za tiste, ki ne morejo dobiti štipendije ali ne želijo najeti študentskega posojila.
Pandemija koronavirusa je imela svojo vlogo pri tem, da so se zaposlovalci izogibali šolam, študenti pa niso obiskovali kampusov. Med omejitvami številni učenci niso želeli plačati polne šolnine, da bi lahko ostali doma in pouk spremljali le preko spleta. Potovalne omejitve so preprečile vstop velikemu številu tujih študentov.
Zaradi koronavirusa so se številne družine znašle v težkem finančnem položaju. Za te bodoče študente vpis na univerzo ni bil več mogoč. Morali so delati, da so lahko plačali račune.
Vrnitev učencev v učilnico
Preden pa pride do strukturnih sprememb, si univerze prizadevajo, da bi se študenti čim prej vrnili na študij. Zato univerze ponujajo štipendije in iščejo študente, ki so opustili šolanje.
Čim prej se študenti vrnejo, tem bolje. V ZDA primanjkuje delavcev s specializiranimi znanji in spretnostmi. Gospodarski uspeh bo v prihodnosti bolj kot kdaj koli prej odvisen od strokovnjakov, podatkovnih analitikov, razvijalcev programske opreme, strokovnjakov za kibernetsko varnost in inženirjev.
Damian Ahlin
Vir: Deutsche Welle
