Mladi danes: Po osnovni šoli po navadi nadaljujejo šolanje, polovica od teh se kasneje odloči za študij

0
299
(Foto: Pexels)

V vrtce je bilo v šolskem letu 2020/21 vključenih 86.193 otrok, starih od enega do pet let oziroma 82,5 odstotka vseh, 96,2 odstotka otrok je po osnovni šoli nadaljevalo šolanje, kažejo statistični podatki, objavljeni pred mednarodnim dnevom izobraževanja, 24. januarjem. Skoraj polovica mladih med 19. in 24. letom se je odločilo za študij.

Izobraževanje se začne v vrtcu

Po podatkih, ki jih Statistični urad RS (Surs) objavlja pred mednarodnim dnevom izobraževanja, je bilo v šolskem letu 2020/21 v predšolsko vzgojo vključenih 67 odstotkov otrok v starosti do treh let. To je za 29,6 odstotne točke več kot pred 16 leti oz. v šolskem letu 2004/05. Otrok v drugem starostnem obdobju (3-5 let) pa je bilo v vrtce vključenih 92,3 odstotka, kar je v isti časovni primerjavi ponovno za 16,8 odstotne točke več.

V šolskem letu 2020/21 je bilo več kot 17.300 učencev s posebnimi potrebami: velika večina (74,8 odstotka) se je vključila v redne osnovnošolske programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. 14,7 odstotka teh učencev je obiskovala prilagojene programe osnovne šole, 10,4 odstotka pa posebne programe vzgoje in izobraževanja.

V Sloveniji nižji osip iz izobraževanja kot v EU

Mladi se po dokončani osnovni šoli običajno izobražujejo naprej. V letu 2020 je bilo med vsemi mladimi (18-24 let) 3,8 odstotka takih, ki so dosegli največ osnovnošolsko raven izobraževanja. To je Slovenijo uvrstilo med države z najnižjim deležem osipnikov in precej pod povprečje EU, ki je znašalo 8,6 odstotka.

Po podatkih Sursa je bilo v letu 2020 sicer za izobraževalne ustanove formalnega izobraževanja porabljenih 2,7 milijarde evrov, kar predstavlja 5,7 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Najbolj, za 7,6 odstotka, so se povečali javni izdatki za te ustanove, predvsem zaradi interventnih ukrepov, sprejetih kot odziv na epidemijo covida-19.

Izdatki za osnovnošolsko izobraževanje so predstavljali 42,8 odstotka (ali 2,5 odstotka BDP), terciarno izobraževanje 21,7 odstotka (ali 1,2 odstotka BDP), predšolsko vzgojo in izobraževanje 19,5 odstotka (ali 1,1 odstotka BDP) in za srednješolsko izobraževanje 16 odstotkov (ali 0,9 odstotka BDP).

Med učiteljstvom še vedno prevladujejo ženske

V šolskem letu 2020/21 je v slovenskih vrtcih za otroke skrbelo 11.848 vzgojiteljev in pomočnikov vzgojiteljev. V osnovnih šolah je poučevalo 19.477 učiteljev in na srednjih 6336. Visokošolski zavodi in višje strokovne šole so štele 5669 redno zaposlenih pedagoških delavcev, so navedli.

Vzgojiteljsko delo v večji meri opravljajo ženske (97,3 odstotka) in tudi v osnovnih šolah prevladujejo ženske (88,3 odstotka). Z višjo ravnijo izobraževanja pa se delež zaposlenih moških med učitelji postopoma zvišuje. V srednjem šolstvu še vedno prevladujejo ženske (65,8 odstotka), medtem ko je na terciarni ravni izobraževanja med učnim osebjem več moških (53,3 odstotka).

Mladi se v zadnjih 20 letih v veliki meri odločajo za študij. V študijskem letu 2020/21 je študirala skoraj polovica mladih v starosti od 19 do 24 let, kar se odraža tudi v stopnji dosežene izobrazbe prebivalstva. Ta se je v tem času precej zvišala. V letu 2020 je imelo dokončano višješolsko ali visokošolsko izobrazbo 46,9 odstotka prebivalcev, starih od 30 do 34 let. Precej višji je bil ta delež med ženskami (59,1 odstotka) kot med moškimi (36,8 odstotka).

Vključenost v vseživljenjsko izobraževanje se niža

Pred desetimi leti je delež odraslih (25-64 let), ki so bili vključeni v formalno ali neformalno izobraževanje, znašal 16 odstotkov. V zadnjih letih se je ta delež precej znižal. Predlani je bilo v ta način izobraževanja vključenih le 8,4 odstotka odraslih. Na to je po navedbah Sursa verjetno vplivala tudi pandemija covida-19.