Mladi Nemci in nacistična preteklost

0
175
(Foto: EPA-EFE/Filip Singer)

Za Svetovni dan spomina na žrtve holokavsta je nemški medij Deutsche Welle objavil raziskavo, ki jo je sponzoriral arhivski center Arolsen, eden najpopolnejših arhivov žrtev in preživelih nacizma na svetu.

 

»Nacionalsocialistična doba je bila tako grozna in absurdna, da včasih težko verjamem, da so se ti dogodki res zgodili,« je izrekel eden od udeležencev raziskave o odnosu mladih do nacistične preteklosti.  Arhivski center Arolsen hrani izvirne dokumente o zapornikih koncentracijskih taborišč, deportacijah, prisilnem delu ter pričevanja preživelih.

Raziskava o odnosu do nacionalsocializma tako imenovane »generacije Z« (mladi med 16 in 25 leti) je bila objavljena pred kratkim. V rezultatih raziskave »zaznavam veliko odprtost, radovednost in svobodo misli med mladimi,« je za Deutsche Welle izjavila Floriane Azoulay, direktorica arhiva Arolsen. »Ta generacija danes dojema, da so demokracije lahko v nevarnosti. Zdi se mi zelo razumljivo, da je zanje spomin tesno povezan z njihovim svetom, s populističnimi, avtoritarnimi in nestrpnimi glasovi, ki postajajo vse glasnejši.«

Raziskava je potekala v dveh fazah in vključila več kot 1100 udeležencev, katerih odgovore so primerjali z odgovori generacije njihovih staršev. Rezultat je presenetljiv: Generacijo Z bistveno bolj zanima nacionalsocialistična doba kot njihove starše (75% proti 66%).

Odgovorni za raziskavo zanimanje mladih do zgodovine nacizma in holokavsta utemeljujejo na razne vidike. Najprej je zavedanje, da nisi sodeloval, da nisi odgovoren za to, kar se je zgodilo. »To olajša stališče do tega časa brez krivde,« pravi Stephan Grünewald, psiholog in ustanovitelj Rheingold Institute, ki je bil pooblaščen za izvedbo raziskave.

»Za generacijo Z nacionalsocialistična doba predstavlja skrajno drugačno podobo lastne vitalne realnosti. Današnji mladi živijo v demokratičnem svetu, v katerem je veliko možnosti izbire. Svobodno se odločajo in imajo številne možnosti za osebni razvoj. Ta kultura nasprotuje kulturi dominacije nacionalsocialistične dobe. Kult vodje, dolžnost brezpogojne poslušnosti in podrejanje individualnosti in raznolikosti kaže nacionalsocialistično obdobje v grozni podobi, a tudi fascinantnem nasprotju s sedanjo,« pravi raziskava.

»Toda moč te fascinacije ima tudi drugo plat,« pravi psiholog Stephan Grünewald. Gre za strah pred omamljanjem togosti in razkazovanja moči nacističnega režima. »Strah me je, če pomislim, da bi takrat lahko bil na nacistični strani samo za to, da bi se znašel v boljši situaciji,« citira enega od mladih, ki so sodelovali pri raziskavi. Večina anketiranih je tudi izrazila potrebo po razumevanju sledilcev režima. »Začetki nacionalizma kažejo, kako prikrito se lahko zgodijo nekatere preobrazbe in kako nevarne so manipulacije,« je navedel drugi udeleženec. Lažne novice, delitev družbe in teorije zarote so aktualna vprašanja, ki jih mladi povezujejo z nacionalsocialistično dobo.

Rezultati raziskave kažejo, da je zelo pomembno, kako je usmerjena izobrazba o preteklosti. Če je preveč poudarka na zgodovinskih dejstvih, se šolarjem snov zdi preveč abstraktna, zapletena in časovno oddaljena. Veliko bolje deluje izobrazba na podlagi osebnih zgodb, kot so zgodbe Anne Frank ali Oscarja Schindlerja.

Stephan Grünewald je ob raziskavi zaključil, da so mladi občutljivi za vprašanja nacionalsocializma in holokavsta, črpajo lekcije iz preteklosti in jih skušajo uporabiti v sedanji realnosti.

Piše: Jože Jan

Vir: Deutsche Welle, Nemčija