Sodelujoči na javni predstavitvi mnenj o razvoju predšolske vzgoje, ki jo je pripravila skupina za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023-2033, so med drugim pozvali k ustreznim normativom za predšolsko vzgojo v vrtcu. Le tako bo zagotovljena kakovost, ki jo pričakujemo, je bilo med drugim slišati na dogodku.
Včerajšnji posvet so priredili z namenom, da bi pridobili mnenja in stališča strokovne in širše javnosti o vrtcih in potrebnem razvoju predšolske vzgoje. Želijo tudi odgovore na vprašanje, kako naj bodo predlogi naslovljeni v okviru nacionalnega programa, je dejal vodja delovne skupine Janez Vogrinc.
Cilj skupine je po njegovem pojasnilu opraviti temeljit premislek o obstoječem vzgojno-izobraževalnem sistemu v državi, hkrati pa pripraviti predlog za nadaljnji razvoj sistema z natančno določenimi cilji in opisanimi akcijskimi načrti.
Kot odprto vprašanje je omenil delež sredstev, ki ga država namenja za predšolsko izobraževanje in znaša 0,87 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). To nas glede na porabo javnih sredstev uvršča daleč za državami, ki namenjajo največji delež BDP za predšolsko vzgojo, je opomnil.
V Sloveniji je v prvem starostnem obdobju v vrtec vključenih 71 odstotkov otrok, v drugem starostnem obdobju pa kar 94 odstotkov, je povedal. Po njegovem je razveseljivo tudi, da se je v zadnjih desetih letih delež otrok prvega starostnega obdobja, vključenih v vrtec, povečal za več kot 15 odstotnih točk, v drugem starostnem obdobju pa za približno pet odstotnih točk.
Pri vključenosti otrok v vrtec je pomemben dejavnik tudi socialno ekonomski položaj družine.
Po opozorilu državne sekretarke na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janje Zupančič je treba skrbeti za profesionalni razvoj strokovnih delavcev. Ta jim omogoča, da se lahko uspešno soočajo z izzivi sodobnega časa. Vsakemu otroku naj bi namreč nudili najboljše, kar potrebuje.
Janji Cotič Pajtnar z Zavoda RS za šolstvo, ki je spregovorila o prenavljanju kurikula za vrtce, se zdi osnovni temelj ta, da imajo vsi otroci enake možnosti. Kurikul se mora po njenem prepričanju odzivati na izzive v družbi. Treba je denimo opredeliti podobo kompetentnega otroka, vključevati spoznanja nevroznanosti o zgodnjem obdobju življenja in upoštevati, da morajo biti prehodi v vrtec oz. iz vrtca v šolo mehki.
Treba je paziti, da vrtci ohranijo organizacijsko in finančno neodvisnost, je pozvala Sonja Rutar s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. V povezavi z vprašanjem o digitalni tehnologiji v vrtcih pa je dejala, da mora vzgojitelj vedeti, kako digitalno tehnologijo uporabljati varno.
C. R., STA
