Otroke bi v šolah še bolj obremenili in spet uvedli NPZ v tretjem razredu; na brezplačna kosila naj kar pozabijo!

0
402
(Foto: Freepik)

Vlada si je za reformo šolstva vzela več časa za manevriranje z obljubami in razpravami – vse naj bi se uredilo v desetih letih! Minister za izobraževanje Darjo Felda je na predstavitvi mnenj o šolstvu glede na že potekajočo kurikularno prenovo in pripravo programa šolstva do leta 2033 dejal, da bo treba dati večji poudarek digitalizaciji. Otroke bi hoteli spet še bolj obremeniti in že tretjem razredu spet uvedli nacionalno preverjanje znanja, prvega tujega jezika bi se učili že v prvem razredu in drugega v sedmem. 

Začeli so z javno predstavitvijo mnenj (naslednja takšna predstavitev menjen bo jeseni)  o šolstvu glede na že potekajočo kurikularno prenovo in pripravo nacionalnega programa za vzgojo in izobraževanje za obdobje od leta 2023 do 2033 ter pripravo zakonodajnih sprememb. Predstavitev je včeraj organiziral odbor DZ za izobraževanje, znanost in mladino.

Kot je bilo rečeno, prenova sistema vzgoje in izobraževanja zajema prenovo učnih načrtov za vrtce, osnovne šole in gimnazije. Namen kurikularne prenove je opremiti učence in pedagoge z znanjem in veščinami, pomembnimi za soočanje tako z aktualnimi izzivi kot izzivi prihodnosti. Poleg tega naj bi se kompetence bolj uskladile z zahtevami trga dela.

Obljubljajo spremembe zakona o osnovni šoli,  in pripravljajo nacionalni programi, ki bo strateški dokument za razvojno načrtovanje vzgojno izobraževalne politike za prihodnje desetletje, so dejali včeraj na odboru DZ za izobraževanje, znanost in mladino.

Kaj vse nameravajo vtakniti med gradiva? Tudi LGBTQ učbenik?

Šolski sistem se nenehno posodablja, saj je treba vanj vnesti novosti in nova spoznanja v družbi in svetu, je dejal minister za vzgojo in izobraževanje Felda. Gradiva so po njegovem pojasnilu že zastarela in niso usklajena z učnimi načrti.

Dileme digitalizacije

Poleg tega je ključni cilj kurikularne prenove v šolah in gimnazijah uvesti digitalizacijo kot administrativno pomoč na eni strani, po drugi strani pa želijo vzgojitelje, učitelje in ravnatelje spodbuditi k zavedanju, kaj pravzaprav pomeni digitalizacija. Po njegovih besedah želijo izobraziti približno 20.000 vzgojiteljev, učiteljev in ravnateljev, da bi znali uporabljati orodja, ki so na voljo.

Pri poklicnem izobraževanju bo treba predvsem krepiti kompetence za digitalni in zeleni prehod, si prizadevati za večjo prilagodljivost in odpornost na spremembe v svetu in izboljšati relevantnost za gospodarsko okrevanje. Nenazadnje pa bo treba povečati tudi delež za izobraževanje v bruto družbenem proizvodu, je še rekel Felda.

Spet NPZ v tretjem razredu?

V zakon naj bi znova vnesli nacionalno preverjanje znanja v tretjem razredu. Poleg tega naj bi preverili možnost za zgodnje učenje tujih jezikov, po kateri bi se prvega tujega jezika učili že v prvem razredu osnovne šole, drugega pa v sedmem razredu. Na ministrstvu si želijo, da bi novosti začele veljati s šolskim letom 2026/27.

Po njegovih besedah bo treba nasloviti tudi vprašanje pomanjkanja učiteljev. Najti želijo poti, da bi se več ljudi zaposlilo v šolstvu. Prav tako naj bi tudi posodobili karierni razvoj učiteljev in ravnateljev.

Pozabimo na brezplačna kosila!

Glede šolske prehrane pa je dejal, da si na ministrstvu želijo, da bi bila brezplačna, vendar pa šole nimajo niti prostorov niti kadra za to. Zaradi tega je po njegovem smiselno, da z uvedbo brezplačne prehrane počakajo, dokler se ne vzpostavijo ustrezne razmere.

Naslednja javna predstavitev mnenj je načrtovana jeseni, je še napovedal Felda.

Razširitev programa OŠ

Po besedah direktorja Zavoda RS za šolstvo Vinka Logaja bo nov koncept razširjenega programa za osnovne šole, ki bo tesneje povezan z obveznim programom kot doslej, poudaril tri sklope. To so gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje, kulturna in državljanska vzgoja ter učenje in osebni razvoj.

Kar 10.000 manj vpisanih dijakov kot pred 20 leti! 

Direktor Centra RS za poklicno izobraževanje Janez Damjan pa je menil, da sistem poklicnega in strokovnega izobraževanja v Sloveniji, ki je bil zasnovan sredi 90. let, potrebuje več kot kozmetične popravke. Kot razlog je med drugim omenil demografske spremembe. V šolskem letu 1998/99 se je namreč v prvi letnik srednješolskega izobraževanja vpisalo skoraj 30.000 dijakov, v šolskem letu 2020/21 pa ob približno enaki strukturi šol dobrih 20.000. Medtem je skupno v programe poklicnega in strokovnega izobraževanja v zadnjih letih vpisanih dve tretjini srednješolske populacije.

Na razvoj in izvajanje programov poklicnega in strokovnega izobraževanja ima velik vpliv tudi tehnološki razvoj. Potrebna so večja vlaganja v opremljenost šol, kar je denimo za manjše šole velik izziv, je izpostavil.

Po mnenju rektorja Univerze v Ljubljani Gregorja Majdiča je celotna vertikala v šolskem sistemu premalo povezana. Faktografskega učenja v srednješolskem izobraževanju je po njegovi oceni preveč, hkrati pa ni meril, kaj naj dijak v srednji šoli sploh izve. Nenazadnje morajo pedagoški poklici postati bolj privlačni, je naštel.

C.R., STA