V Sloveniji je 312 podružničnih šol, najmanjšo obiskujejo le trije učenci. Županja Občine Selnica ob Dravi, kjer so bili zaradi premajhnega števila otrok letos prisiljeni zapreti podružnico Gradišče, poudarja, da te šole pomembno prispevajo k živosti kraja. Če gre za obmejna območja, so ključne tudi za ohranjanje slovenskega jezika.
Podružnice ima skoraj polovica slovenskih šol
Podružnica je del matične šole, ki se organizira za opravljanje osnovnošolskega izobraževanja na drugi lokaciji. Od skupno 457 matičnih šol v državi jih ima podružnice 195, kar pomeni 42,7 odstotka. V šolskem letu 2023/2024 je bilo vanje vpisanih skupno 17.640 učencev, kažejo podatki ministrstva za vzgojo in izobraževanje.
Največ šol ima po eno ali dve podružnici. Šola z največ podružnicami je OŠ Šmarje pri Jelšah, ki jih ima kar šest.
Največ podružničnih šol, to je 64, je v osrednjeslovenski regiji, ki je tudi sicer daleč največja regija, sledita savinjska z 52 podružnicami in gorenjska regija z 38 podružnicami. Največji delež podružnic glede na število osnovnih šol ima zasavska regija (1,5 podružnice na šolo), sledita ji goriška in gorenjska regija.
Podružnične šole so večinoma v manjših krajih, najdemo pa jih tudi v urbanih okoljih, a bistveno manj. Največjo podružnico obiskuje 548 učencev, najmanjša pa je podružnična šola Soča pri OŠ Bovec s tremi učenci.
Povprečno število učencev v podružničnih šolah je 56. Učiteljev je ponavadi toliko, kot je oddelkov, s tem da na podružnične šole v določenem deležu prihajajo tudi učitelji iz matične šole, predvsem učitelji tujih jezikov in dodatne strokovne pomoči, so za STA pojasnili na ministrstvu.
Šolanje po enakih pravilih kot v matičnih šolah
Tudi v podružnični šoli je vzgojno-izobraževalno delo organizirano v skladu s Pravilnikom o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (OŠ), za vse velja isti letni delovni načrt kot za matično šolo. Podružnice najpogosteje izvajajo pouk od 1. do 5. razreda, v višje razrede pa učenci hodijo v matično šolo. Če je otrok več, lahko nadaljujejo šolanje na podružnici – 26 podružnic v Sloveniji tako izvaja pouk od 1. do 9. razreda.
Vse je odvisno od števila otrok v nekem kraju in če teh ni, se lahko podružnica tudi zapre. Lani je zaprtje grozilo podružnici Soča, ki sodi pod okrilje OŠ Bovec in je imela v šolskem okolišu le tri učence. A je nato vlada na prošnjo občine in OŠ Bovec sklenila, da podružnico kljub temu ohrani.
“Podružnica leži na območju Triglavskega narodnega parka in s tem je vlada sledila Zakonu o Triglavskem narodnem parku, ki med razvojnimi usmeritvami določa tudi podporo nadstandardnemu razvoju družbenih dejavnosti v narodnem parku in v parkovnih lokalnih skupnostih, predvsem šolstva, zdravstva in socialnega varstva,” so za STA pojasnili na ministrstvu.
Izjeme so možne tudi za obmejna območja. “Če gre za edino šolo v lokalni skupnosti, ki leži na obmejnem oziroma gorsko višinskem območju, in je njeno delovanje potrebno tudi zaradi ohranitve poseljenosti ozemlja in slovenskega jezika, lahko vlada na predlog ustanovitelja odloči, da se status šole ne spremeni, ne glede na določbe pravilnika,” pojasnjujejo na ministrstvu.
Postopek ukinjanja podružnice se po zakonodaji lahko začne, če ima podružnica šole manj kot 14 učencev oziroma na območjih s specifično poselitvijo in na območjih z razvojnimi posebnostmi manj kot pet učencev. Takšen ukrep je lahko le začasen in se šolo kasneje, ko so demografski podatki ugodnejši, znova aktivira.
Zaradi premajhnega števila otrok sta na primer začasno zaprli vrata podružnični šoli v Zavratcu pri Idriji in v Osilnici, ki po navedbah ministrstva zaenkrat ostajata zaprti.
Šole pomembne zaradi ohranitve poseljenosti ozemlja
“Podružnične šole so običajno v krajih, ki so oddaljeni od centrov oz. večjih krajev, zato so z vidika enakomerne poseljenosti oz. ohranjanja poseljenosti podeželskih, neurbanih okolij zelo pomembne,” je za STA povedala županja Občine Selnica ob Dravi Vlasta Krmelj.
Obstoj takšne šole v nekem kraju je po njenih besedah pokazatelj, da kraj živi. “Če je podružnična šola polna, to pomeni, da ima kraj osnovno infrastrukturo, ki omogoča, da tam živijo tudi mlade družine, ki so ključne za poseljenost nekega območja. To je še posebej pomembno za obmejna območja, kot je naše,” je dejala.
V Občini Selnica ob Dravi imajo podružnično šolo na Svetem Duhu na Ostrem vrhu, saj je tam še vedno okoli 15 otrok, medtem ko je podružnica Gradišče na Kozjaku s tem šolskim letom prenehala delovati, saj bi imela le še dva učenca. “Zelo smo se trudili, da bi ohranili tudi to šolo, a smo se odločili za zaprtje iz vzgojno-izobraževalnih razlogov. Dva otroka namreč nista skupnost, zaradi te izoliranosti bi imela primanjkljaj. Vseeno gledamo, da otroci dobijo najboljše, kar lahko, zato je padla odločitev, da se šolata v matični šoli v Selnici ob Dravi,” je pojasnila županja.
Šolsko stavbo ohranjajo, da bodo lahko podružnico znova odprli, ko bo v Gradišču več otrok.
C. R., STA
