Prehrana otrok in mladostnikov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah se po oceni stroke v Sloveniji izboljšuje. Vzgojno-izobraževalne ustanove so ključne za razvijanje zavesti o zdravi prehrani pri mladih in spodbujanje kulture prehranjevanja. Stroka pa opozarja tudi na velike količine odpadne hrane, zato ministrstvo načrtuje ozaveščevalno kampanjo.
Kot je na strokovnem posvetu o prehrani otrok in mladostnikov povedala Irena Simčič iz Zavoda RS za šolstvo, je Slovenija ena od redkih držav, ki ima organizirano prehrano otrok in mladostnikov v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, ki je urejena na nivoju države in ustrezno uzakonjena.
Cilj zakona o šolski prehrani je, da se ob upoštevanju načel trajnostne potrošnje zagotavlja kakovostna šolska prehrana, s katero se vpliva na optimalni razvoj učencev in dijakov, na razvijanje zavesti o zdravi prehrani in kulturi prehranjevanja, na vzgajanje in izobraževanje za odgovoren odnos do sebe, svojega zdravja in okolja ter omogoči učencem in dijakom dostopnost do zdrave šolske prehrane.
Pri spodbujanju kakovostne šolske prehrane pa bistveno vlogo igrajo ravno vzgojno-izobraževalne ustanove z ustrezno usposobljenimi organizatorji šolske prehrane in tudi ostalim osebjem, ki izpeljujejo različne dejavnosti, ki otroke usmerjajo k zdravemu odnosu do hrane, je pojasnila Simčičeva.
Po besedah Roka Poličnika z Nacionalnega inštituta za javno zdravje so smernice zdravega prehranjevanja eden od krovnih dokumentov, ki izhajajo iz zakona o šolski prehrani. “Smernice predvidevajo merila, katera živila lahko pridejo v šolo, kriterije glede hranilnih snovi, sestavo jedilnika, kar pa je velik izziv za organizatorje prehrane, saj morajo slediti tako vidiku vključevanja kakovosti živil kot tudi kakovosti sestave obroka,” je pojasnil. “V sklopu kakovostne šolske prehrane odsvetujejo živila, ki so bogatejša s soljo, sladkorjem, nasičenimi maščobami, obenem pa spodbujajo tudi uporabo lokalno pridelane hrane,” je dodal.
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ima vzpostavljen nadzor, s katerim zagotavlja, da so obroki, ki jih v vzgojno-izobraževalnih ustanovah nudijo otrokom, varni. Po oceni Nadje Škrg iz uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, je šolska prehrana v državi dobra in varna. Na ministrstvu pa opozarjajo na velike količine odpadne hrane. Glede na podatke statističnega urada na leto odvržemo 143.570 ton hrane, kar je 68 kilogramov hrane na prebivalca. Pri tem pa je 40 odstotkov zavržene hrane še vedno užitne.
Po besedah Tadeje Kvas Majer z ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, skupaj s šolstvom pripravljajo akcijski načrt za zmanjševanje izgub hrane in odpadne hrane v verigi preskrbe s hrano, v katerem je opredeljeno, da bo tudi v šolskem sistemu omogočeno usposabljanje o tem, kako lahko zmanjšamo količine odpadne hrane. Na ministrstvu se trudijo predvsem gospodinjstva spodbujati k pripravi tedenskih jedilnikov, da nakupujejo le toliko živil, kolikor jih potrebujejo. “Pomembno je tudi, da posameznik zna brati roke uporabe,” je dodala.
29. septembra bo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano skupaj z biotehniško fakulteto in ministrstvom za okolje in prostor začelo kampanjo Poglej, povohaj in poskusi predenj zavržeš, s katero želijo javnost ozavestiti, da so lahko tudi nekatere živila s pretečenim rokom uporabe, še vedno užitna.
J.S., STA
