S knjigo v roki: Potovanje do Desete dežele

0
531
Otroške knjige za lepe popoldneve in čarobne večere. (Foto: C.R. )

Tik pred začetkom novega šolskega leta je pri Celjski Mohorjevi izšel nov dnevnik branja z motivom slovenskega ornamenta. Kot vsako leto pa je pri Mladinski knjigi izšel še kupček otroških in mladinskih knjig. Med njimi tudi izvirni Drevo in ptica ter Tronci.

Pesmi Andreje Borin z naslovom Drevo in ptica so opremljene s prelepimi akvareli Petra Škerla, v njih pa zares nastopa veliko ptic, čeprav opevajo različne stvari kot so nočno nebo, majski sprehod, majhno zrno, čudoviti vrt in vile. Ilustracije, na katere so pesmi tako rekoč položene, pa otroke in seveda tudi nas odrasle v skladni kompoziciji  popeljejo v svet sanj in brezčasnih spominov. Na knjižnih policah je od sedaj ponovno Medvedja mamica, ena od zgodb iz knjige Moj prijatelj Piki Jakob, ki sta jo Kajetan Kovič in Jelka Reichman ustvarila pred skoraj 50 leti, čemur je izdaja tudi posvečena. Tokrat jo je Jelka Reichman ilustrirala ponovno, na predstavitvi pa je povedala, da sicer iz nobenega drugega poglavja iz knjige ne bi bilo mogoče oblikovati v samostojno slikanico. Sicer pa je držati to novo – staro slikanico v rokah kot da bi prišli »nekam domov«. Večji otroci se bodo lahko zabavali z branjem knjige pisateljice Nataše Konc Lorenzutti z naslovom Tronci, ki je pravzaprav ime izmišljenega prijatelja, ki mu glavni junak Izidor nenehno telefonira s kartonastim telefonom, ki ga je izdelal sam, in mu pripoveduje svoje dogodivščine. Knjigo Izidorjevih monologov bogatijo ilustracije Ane Zavadlav. Nemška avtorja Werner Holzwarth in Andersenov nagrajenec Wolf Erlbruch sta zabavno detektivsko slikanico Kdo se je krtku pokakal na glavo? ustvarila že leta 1989, pri nas pa smo jo v prevodu Urške P. Černe dobili šele letos in bo med slovenskimi otroki zagotovo pridobila veliko navdušene publike. V tokratnem kupčku knjig za otroke je tudi že četrti natis slikanice legendarne angleške otroške pisateljice Julie Donaldson in ilustratorja Axla Schefflerja Polž na potepu na kitovem repu, ki mu je priložena tudi zgoščenka s sinhroniziranim animiranim filmom. Slikanico je prevedel Milan Dekleva, risanko pa Nina Dekleva.

Deseta dežela

Knjigo lahko kupite na spletni strani VseKnjige.si (Foto: CM)

Pri Celjski Mohorjevi pa je letos izšel zelo lep mladinski roman Deseta dežela, ki je prvi roman Sabine Koželj Horvat, v katerem pisateljica opisuje doživetja najstnikov Eme in Jakoba, ki skozi pripravo seminarske naloge podrobno spoznavata pisatelja Josipa Jurčiča. V romanu se domišljeno preigravajo vprašanja kot so: kdo bi bili, če se ne bi rodili tem staršem, v tem okolju in v tem času,  Kdo in kakšni bi bili, če nas ne bi veliki možje in žene skozi stoletja izoblikovali v narod s točno tako kulturo, zgodovino in jezikom in kam bi zarili svoje korenine, če naši predniki ne bi zvesto rahljali prsti dediščine in izročila, saj ne samo da najstnika spoznavata Jurčiča v njegovih otroških, dijaških, študentskih in uredniških leti, pač pa ima tudi Jurčič priložnost pokukati v naš čas, v katerem je vse drugače, temeljna življenjska vprašanja pa ostajajo enaka. Deseta dežela Sabine Koželj Horvat je zagotovo ena izmed knjig, ki sodijo na knjižne police slovenske mladine.

Literarna kamrica

Katarina Karlovšek z Dnevnikom branja. Naročite ga lahko na spletni strani Vse.Knjige.si (Foto: F.J.)

Dnevnik branja, opremljen z ornamenti Jožeta Karlovška  in mislimi bl. Antona Martina Slomška, ima od sedaj novo podobo, še vedno pa je nepogrešljiv pripomoček, če želimo kakšno prebrano misel ali citat zabeležiti ali zapisati kratko obnovo prebrane knjige. Vanj je mogoče »spraviti« 24 knjig in ker je tako lepo oblikovan, je odlična spodbuda bralne kulture otrok, ki bodo svoja razmišljanja o prebranih knjigah vanj z veseljem zapisali. Na koncu Dnevnika branja, te prelepa literarne kamrice, je predstavljeno tudi Slomškovo bralno priznanje in je  dodan prostor za nalepke, ki jih odslej lahko zbirajo tako najmlajši kot izkušeni bralci. Kdor bere namreč živi tisoč življenj, so še zapisali pri Celjski Mohorjevi družbi Dnevniku branja na pot.

Tekst je bil prvič objavljen v reviji Demokracija.