S projektom Hrana ni za tjavendan so šole in vrtci zmanjšali količine zavržene hrane

0
72
(Foto: Pixabay)

Projektu Hrana ni za tjavendan se je v šolskem letu 2021/2022 pridružilo rekordnih 160 osnovnih in srednjih šol ter vrtcev z več kot 7600 mladimi in 734 mentorji. Z raznolikimi aktivnostmi so vključene ustanove količino zavržene hrane v povprečju zmanjšale za 30 odstotkov, nekatere celo do 90 odstotkov, so sporočili iz programa Ekošola.

 

Program Ekošola izvaja projekt Hrana ni za tjavendan skupaj s partnerjem, družbo Lidl Slovenija. Projekt je v iztekajočem se šolskem letu že osmo leto zapored združil šolarje in otroke v boju proti zavrženi hrani.

Osrednji namen projekta je osveščati otroke, mladostnike, starše in učitelje o zaskrbljujočih količinah hrane, ki jo vsakodnevno zavrženo, in obenem ponuditi orodja za reševanje problematike v njihovem vsakdanu.

V okviru projekta so tako otroci in mentorji poiskali priložnosti in uvedli različne ukrepe za zmanjšanje zavržene hrane in po rezultatih projekta sodeč, bili pri tem zelo uspešni, so navedli pri Ekošoli.

“Ponosni smo na dejstvo, da smo letos zabeležili rekordno število prijavljenih ustanov, saj se je v boj proti zavrženi hrani podalo kar 160 vrtcev, osnovnih in srednjih šol. To nam daje vedeti, da projekt raste iz leta v leto in da se na šolah problematike zavržene hrane še kako dobro zavedajo. Mentorji so nam poročali tudi o tem, da so otroci znanje prenesli v domače okolje – v gospodinjstva, kjer po statističnih podatkih še vedno nastane največ zavržene hrane,” je izpostavil nacionalni koordinator programa Ekošola Gregor Cerar.

V okviru projekta so za otroke pripravili tudi družinski dnevnik zavržene hrane. S pomočjo dnevnikov za merili količine zavržene hrane, ugotavljali vzroke za to in prispevali zanimive domače reciklirane recepte. Zmagovalne projekte so v svojih kategorijah pripravile I. OŠ Celje, OŠ I Murska Sobota, OŠ Brinje Grosuplje in Ekonomska šola Ljubljana.

Sodelujoči v projektu so imeli možnost sodelovati tudi v natečaju Reciklirana kuharija, v okviru katerega so ustvarili okusne in preproste recepte iz ostankov hrane, ki bi sicer romali v smeti. Otroci so skupaj z mentorji ustvarili 271 receptov, partnerji projekta pa so nagradili 20 najboljših. Iz zmagovalnih receptov je nastala tudi knjižica Reciklirana kuharija. Starejši učenci in srednješolci so v okviru projekta pripravljali grafične in likovne izdelke na tematiko odnosa do hrane. Vrhunec projekta pa je bil sicer drugi slovenski dan brez zavržene hrane, ki je potekal 24. aprila.

V družbi Lidl Slovenija ob tem navajajo, da je osveščanje o problematiki zavržene hrane le ena od aktivnosti njihove trajnostne pobude Ustvarimo boljši svet. Med drugim se zmanjševanja količin zavržene hrane lotevajo tudi s projektom Donirana hrana, letos so podprli tudi projekt Life IP Care4Climate pod okriljem ministrstva za okolje in prostor ter projekt Hrana svoje mesto najde društva Ekologi brez meja.

J.S., STA