Še dodatna obremenitev v šolah? – GZS predlaga obvezen predmet računalništva in informatike v šolah

0
249
(Foto: Pixabay)

V osnovnih in srednjih šolah bi morali uvesti obvezen predmet računalništva in informatike, menijo v Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Ne gre le za IT-strokovnjake, opolnomočiti je treba vse mlade, da se bodo v svojih poklicih in življenjih znašli ter bodo uspešni in zadovoljni, poudarjajo.

 

“Ali smo pripravljeni posesti naše otroke na avto digitalizacije brez poznavanja cestnoprometnih predpisov, brez varnostnega pasu, brez znakov in dobre infrastrukture? Za vožnjo avta vsak potrebuje izpit in varen, registriran avto. Za vožnjo življenja, ki bo digitalna, pa ne bi vložili tisto malo napora in nekaj ur izobraževalnega procesa za naše naslednike?” se je po navedbah GZS na današnjem posvetu v Ljubljani vprašal predsednik gospodarskega strateškega sveta GZS za digitalizacijo ter Združenja za informatiko in telekomunikacije pri GZS Igor Zorko.

Po njegovih besedah bi morali v Sloveniji letno usposobiti okoli 6000 strokovnjakov informacijske in komunikacijske (IKT) tehnologije, jih pa le okrog 2500, kar da Slovenijo uvršča na prvo mesto v EU po težavah pri pridobivanju IKT-kadrov. Zato je po njegovem mnenju obvezen predmet računalništva in informatike s primernim učnim programom, ki bi digitalno opismenjeval vse mlade v osnovnih in srednjih šolah, nujen.

Digitalno inovacijsko stičišče Slovenije (DIH Slovenije), ki od leta 2020 letno pripravlja poročilo napovedi potreb po digitalnih profilih v mikro, malih in srednjih podjetjih, ugotavlja, da je delež podjetij z načrtnim pristopom do razvoja digitalnih kompetenc zelo nizek, je povedala direktorica stičišča Katja Mohar Bastar.

Andrej Brodnik z ljubljanske Fakultete za računalništvo in informatiko je izrazil bojazen, da bo Slovenija tudi po predvideni reformi edina država v EU brez temeljnih vsebin računalništva in informatike v obveznem delu izobraževanja. Samo vključevanje digitalnih kompetenc v predmete, kot jih predvideva slovenska kurikularna prenova, se je namreč v Avstriji izkazalo za slabo, je dejal.

Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše je kot alarmantno v digitalnem kompasu ocenila ne le stanje v Sloveniji, temveč v vsej Evropi. Je pa potrdila, da ostajata zeleno in digitalno v ospredju evropskih načrtov, pri čemer je izpostavila pomen umetne inteligence.

Predstojnik laboratorija za bioinformatiko na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko Blaž Zupan je izpostavil, da digitalnih kompetenc ni mogoče enačiti z računalništvom in informatiko. Po njegovem mnenju bodo predvsem mladi določene digitalne kompetence imeli, manjka pa osnov algoritmičnega razmišljanja.

Po besedah vodje službe za digitalizacijo izobraževanja na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Igorja Peska uvedba računalništva v osnovne šole trenutno ni načrtovana. Na ministrstvu po njegovih besedah menijo, da je treba celovito nasloviti vse, kar je povezano z računalništvom. Do uvedbe premeta in vsebin bo minilo precej časa, otroci, ki so danes v šoli, ne bodo deležni novosti učnih načrtov, “v tem trenutku pa potrebujemo gasilce, da gasimo manko”, je dejal.

C. R., STA