Šole v letu 2021: Najbolj jih je zaznamovala epidemija; kako bo med cunamijem omikrona?

0
418
(Foto: Freepik)

Letošnje leto se za šolarje začenja v šolah in bolj optimistično, kot se je lansko, vendar pa zaskrbljenost narašča s povečevanjem števila okužb – med epidemijo delte so bile ravno šole med največjimi generatorji okužb, ki so se nato prenesle še na družinske člane šolarjev. Število okužb z zelo nalezljivo varianto koronavirusa skokovito narašča in glede na podatke iz Velike Britanije se lahko zgodi porast hospitalizacij med otroki tudi pri nas. Postavlja se vprašanje, ali so šolarji pri nas pred virusom dovolj zaščiteni?

 

Po novoletnih počitnicah so se za šolske klopi sedli tako učenci kot dijaki, seveda ob obveznem samotestiranju na novi koronavirus.

Lani ob tem času so se v šole in zavode vrnili le otroci s posebnimi potrebami, ob ugodni epidemiološki sliki  v posameznih regijah pa so nato šele konec januarja lani v šole znova začeli vračati učenci, najprej prve triade, po zimskih počitnicah pa še ostali učenci in dijaki zaključnih letnikov. Pouk je potekal v mehurčku oz. v matičnih učilnicah.

Postopoma so se v šole vrnili tudi ostali dijaki, pouk je stekel po modelu C, kar pomeni, da se je polovica dijakov en teden izobraževala doma, druga v šoli, naslednji teden pa so se zamenjali. A to ni trajalo dolgo, saj so zaradi poslabšanja razmer šole znova zaprli od 1. do 11. aprila in pouk je potekal na daljavo, razen za prvo triado in šole za otroke s posebnimi potrebami. Sredi maja so v šolske klopi sedli še vsi dijaki in pouk je stekel po modelu B ob upoštevanju higienskih ukrepov.

Nacionalno preverjanje znanja so šole izvedle v aprilu, prav tako so obe maturi z nekaj prilagoditvami v celoti izpeljali v maju. Za varno izvedbo mature je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport za maturante uvedlo možnost cepljenja proti covidu-19.

Samotestiranje, cepljenje in pogoj PCT

Z delno vrnitvijo dijakov v šole v začetku marca se je začelo tudi cepljenje zaposlenih v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Konec maja se je začelo tudi samotestiranje dijakov in učencev zadnje triade.

S poslabševanjem epidemioloških razmera se je med učenci in dijaki ter učitelji pojavljalo vse več okužb, šolsko leto se je končalo ob prostovoljnem samotestiranju učentec tretje triade teh, ki so se samotestirali, tedaj bilo ravno veliko) enkrat tedensko v šoli. Za zaposlene v šolah pa je takrat začel veljati pogoj PCT. V šolah so ves čas obveljali higienski ukrepi, kot so nošenje mask, prezračevanje prostorov in razkuževanje rok.

Zaradi slabšanja epidemiološke slike v državi je zdaj samotestiranje določeno trikrat tedensko, še vedno v šolskih prostorih, velja pa tudi za mlajše šolarje. Glede tega je bilo veliko polemik, saj so starši in tudi šolski sindikat predlagali, da otroci samotestiranje izvajajo doma, a so pristojni to možnost v odlokih predvideli le za otroke s posebnimi potrebami, saj je bilo takšno samotestiranje otrok doma že prej uvedeno, a je bilo ugotovljeno, da so doma samotestirali redki učenci.

Sredi decembra so začeli proti covidu-19 cepiti  tudi otroke, stare od pet do 11 let. Glede na to, da so okužbe z zelo nalezljivim omikronom že v eksponentni rasti, pa je vprašanje ali se bodo tisti redki otroci, ki so jih starši peljali na cepljenje, sploh lahko cepili z 2. dozo, saj je prav mogoče, da se bodo v šoli še pred tem okužili.

Duševne stiske otrok 

Dolgo obdobje šolanja na daljavo je po mnenju psihologov zelo poslabšalo psihofizično počutje otrok. Po raziskavi Unicefa Slovenija naj bi vsak peti slovenski otrok svoje duševno zdravje ocenjeval kot slabo. Da se je duševno zdravje otrok med epidemijo močno poslabšalo, opažajo tudi šolski svetovalni delavci.

Neupravičeni interpelaciji ministrice

Lani ste potekali tudi dve interpelaciji ministrice za šolstvo, šport in izobraževanje, dr. Simone Kustec, ki sta bili zavrnjeni. Bili sta povsem neupravičeni, saj je šlo večinoma le za neosnovane napade in oviranja opozicije; dr. Simona Kustec je resor med epidemijo namreč vodila zelo dobro.

Spremembe v šolstvu

Letošnje leto prinaša nekaj sprememb v organiziranosti šolstva, natančneje v sestavah svetov zavodov. Decembra so poslanci sprejeli novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki spreminja sestavo svetov zavodov na način, da bodo v njih po novem sedeli po trije predstavniki staršev, učiteljev in ustanovitelja, pri čemer se formula spreminja v prid vpliva predstavnikov ustanovitelja.

Novela sicer uvaja tudi možnost napredovanja pomočnikov vzgojiteljev v vrtcih. Predvideno je, se bo zakon uveljavil letos.

Z novim letom se je začel uporabljati tudi nov zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki naj bi zagotavljal boljše pogoje za razvoj kakovostne in globalno primerljive znanstvenoraziskovalne dejavnosti.

Že avgusta lani pa je je začela veljati tudi novela zakona, ki določa 100-odstotno financiranje zasebnih osnovnih šol.

Piše: Janja Strah