Tečaji slovenskega jezika za špansko govoreče ter začetki srednješolskega tečaja

0
761
Marko Kremžar (Vir: Radio.ognjisce.si)

V prejšnjih prispevkih smo pisali o slovenskih osnovnih šolah. Na vrsti so tečaji slovenščine za špansko govoreče ter spomini na začetke srednješolskega tečaja, ki segajo tja v daljno leto 1959.

 

Prvo poročilo o tečaju za špansko govoreče otroke, ki ga je vodila Marjana Batagelj v prostorih Slovenske hiše v Buenos Airesu, sega v leto 1980.  S takimi posebnimi oddelki so začeli tudi v nekaterih drugih slovenskih šolah. Leta 1992 je tečaj ABC po slovensko že stekel v preizkušenih standardih. Učenci, stari od 4 do 12 let , so bili razdeljeni v 6 skupin. Pripravili so učne zvezke, pouk so pa imeli tri ure skozi 32 sobot.

Tečaj si je postavil temelje po argentinskem vzorcu ter o audiovizualnem načinu pouka tujih jezikov v osnovni šoli. Nastalo je pa vprašanje, kaj jim bi lahko nudili potem, v primeru, če bi hoteli nadaljevati z učenjem slovenskega jezika.

Leta 1996 je bilo dvoje sprememb in sicer učni načrt so morali dvigniti za eno stopnjo tako, da so dosegli 7. razred, začel se je pa tudi tečaj za odrasle –in sicer dve uri tedensko- pod vodstvom prof. Marjetke Hostnik, ki je že imela prakso v poučevanju tujega jezika v argentinskih osnovnih in srednjih šolah. Med leti 1980 in 1997 je bilo v Slovenski hiši približno 450 otrok, v Bariločah 30 in v Mendozi 160.

Srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka

Marko Bajuk (Vir: Slovenska-biografija.si)

Začetki

Na začetku je bila vsa mladina združena v Slovensko fantovsko zvezo –SFZ- in Slovensko dekliško organizacijo –SDO-. Kasneje sta obe organizaciji začeli delovati po odsekih.

Kmalu se je pokazala potreba po posebni organizaciji za dijake in dijakinje, zato so leta 1956  ustanovili Zvezo slovenskih srednješolcev -ZSS- in Dijaški odsek SDO-DIO-, ki sta skrbeli za predavanja, povezovanje, izlete, itd. Priredili sta tudi razne cikluse predavanj.

Poleti 1959 je dr. Marko Kremžar začel počitniški tečaj skupaj z Milanom Magistrom, v šolskih prostorih bratov maristov. Vpisani so bili le trije dijaki. Učila sta jih pisanja, a so jih bolj zanimala literarne vaje. Takrat je tudi začela izhajati Mladinska vez. Maja 1959 je nastal literarni krožek. Srednješolski tečaj ima to leto za začetek svojega obstoja. Začelo se je z 10 dijaki, ki so prihajali v Slovensko hišo vsako drugo soboto. Kremžar je poučeval slovnico, vadili so se predvsem v pisanju. Najboljši spisi pa so bili objavljeni v Mladinski vezi pod zaglavjem Naša žetev.

Opaziti pa je bilo dvoje dejstev: da niso vsi dijaki obvladovali slovenščine v enaki meri ter, da je bilo potrebno, da bi se vključilo tudi tiste, ki se niso približali, ker niso imeli posebnih literarnih zmožnosti. Ravno zaradi tega se je krožek spremenil  širši tečaj. Leta 1961 je začel pouk vsako drugo soboto. V štirih urah so se dijaki učili slovenskega jezika, verouka, zemljepisa in zgodovine. Začetno je bilo vpisanih 41 dijakov.

Ustanovi ZSS in DIO sta odslej družili dijake samo na izletih in družabnih prireditvah. Literarni krožek je  z ustanovitvijo srednješolskega tečaja prenehal delovati.

Namen tečaja

Če se vprašamo, kaj je vodilo ustanovitelje pri delu, lahko rečemo, da ljubezen do resnice, slovenstva in mladine. Hoteli so rast srednješolcev iz slovenskih korenin, ter v zvestobi do svojega roda in skupne preteklosti v razvoju osebnih talentov ter v skladu s svojim končnim smotrom, ki je Bog. Kako so pa to skušali uresničiti? Niso gledali na število dijakov, marveč na vrednost vsake osebe. Profesorski zbor je dokazal, da različnost bodisi v starosti bodisi v mišljenju ni ločevala, temveč bogatila. Vzgajali so po učnem načrtu.

V naslednjih dveh letih so prvemu letniku dodali še drugega in tretjega. V tretjem letu so učili tudi svetovno književnost in človečansko vzgojo. Ta je bila debatna ura o moralnih, svetovno nazorskih in drugih važnih problemih in so potem ostala v učnem načrtu za zadnji letnik tečaja.

Leta 1963 so izšli prvi maturanti. Takrat je Kremžar poimenoval tečaj po pred kratkim umrlim ravnatelju Marku Bajuku, začetniku slovenskega šolstva v avstrijskih begunskih taboriščih. Tedaj je tudi društvo Zedinjena Slovenija -ZS- sprejelo tečaj v svoje območje kot avtonomno ustanovo. Tedanji predsednik Božidar Fink je dejal: v okviru našega društva deluje srednješolski tečaj, čeprav je vodstvo samostojno glede učnega načrta, osebja in uprave. ZS daje tečaju samo legitimacijo in materialno pomoč. Takrat je bilo že 50 dijakov, a bilo je precej razlike v starosti. Letniki na tem tečaju se niso usklajevali z argentinsko srednjo šolo, ki je tedaj imela 5 let. Ravno zato so leta 1965 dodali četrti letnik, v katerem so poleg že prej omenjenih predmetov, imeli še govorne vaje, ki so bile neke vrste debate o problemih narodnosti ter organizacijskemu delu.

Leta 1966 so ustanovili Svet staršev. Naloge so bile gmotna podpora, skrb za izvenšolski del ter pomoč profesorjem. Z malo spremenjenim učnim načrtom je takrat začel delovati odsek v Slovenski vasi v okraju Lanus.

Neskladnosti glede starosti in vzporednost z argentinsko šolo sta naslednje leto izginile. Vodstvo tečaja je sklenilo, da ga bo raztegnilo na pet let. Zato leta 1967 ni bilo maturantov, pač pa šele leta 1968.

Viri:

  • Zbornik Zedinjene Slovenije 1948-1998.
  • Arhiv SKA.