V Škofji Loki testirajo nove učne metode z vključevanjem kulturne dediščine

0
260
Škofja Loka (Foto: Pixabay)

V okviru projekta Šola prenove za nove generacije je prejšnji teden na Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki potekala pilotna izvedba učnih ur z nevrološkim testiranjem čustvenih in kognitivnih odzivov otrok na poučevanje o kulturni dediščini. Projekt je namenjen razvoju novih učnih praks za vključevanje dediščine v učne načrte.

 

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem v okviru projekta razvijata inovativno metodo poučevanja vsebin kulturne dediščine v osnovnih šolah z medpredmetnimi povezavami.

Z novim programom so začeli na Osnovni šoli Ivana Groharja v Škofji Loki. Ta teden je na šoli potekalo testiranje otrok, s katerim primerjajo njihove čustvene in kognitivne odzive med običajno šolsko uro in šolsko uro s kulturno dediščino. To pomeni, da je vsebina učne ure podana skozi vidik in primere kulturne dediščine, na primer z uporabo stavb kulturne dediščine, ko se učenci učijo o izrazih, kot so vertikalne in horizontalne linije.

Pri testiranju sodeluje italijanski nevroznanstvenik Andrea Bariselli iz podjetja Strobilo. Kot je pojasnil na novinarski konferenci, ki so jo partnerji projekta pripravili v ponedeljek, testiranje poteka prek elektroencefalograma (EEG), ki beleži električno aktivnosti, ki jo proizvajajo možgani. Testiranja, ki poleg EEG vključujejo tudi pisni test, pokažejo morebitne spremembe pri kognitivnih obremenitvah, pozornosti, stopnji vključenosti in zaznanega dobrega počutja.

Pri testiranjih primerjajo učinke poučevanja s klasičnimi metodami in poučevanja z metodo, ki vključuje elemente kulturne dediščine. Primerjajo pa tudi učinke poučevanja v učilnici in poučevanja v naravi. Testiranja izvajajo pod različnimi pogoji v šolskem okolju in izven, tako v Sloveniji kot na Norveškem, kjer pri projektu sodeluje Magma Geopark, saj je projekt namenjen tudi prenosu dobrih praks iz norveškega učnega sistema.

Projekt Šola prenove za nove generacije, ki se je začel izvajati lani, je sofinanciran s sredstvi Norveškega finančnega mehanizmi v višini 478.000 evrov. Namen je vzpostaviti medinstitucionalno okolje in učne prakse za bolj načrtno izobraževanje novih generacij v osnovni šoli o kulturni dediščini ter njeni prenovi kot pomembnih kompetencah in vrednotah za življenje ter delo v 21. stoletju.

Mateja Hafner Dolenc iz Združenja zgodovinskih mest Slovenije, ki je vodilni partner projekta, je izpostavila, da želijo skozi učni proces mlade navdušiti nad kulturno dediščino. Projekt je namenjen razvoju novih učnih praks za vključevanje kulturne dediščine v učne načrte in programe osnovnih šol. Hkrati naj bi vključitev inovativnih metov poučevanja prispevala k izboljšanju učnega procesa.

V projektu sodeluje sedem partnerjev. Poleg že omenjenih sta v projekt vključena Občina Škofja Loka in Šolski center Škofja Loka. Škofjeloška srednja šola za lesarstvo bo namreč Osnovni šoli Ivana Groharja pomagala pri ureditvi kotička za kulturno dediščino in pri izdelavi tako imenovanih skrinj dediščine, v katerih bodo hranili didaktične pripomočke.

Del sredstev projekta bo namenjen tudi prenovi prostorov renesančne stavbe rotovža na Mestnem trgu v Škofji Loki, ki bo dobila novo vsebino. Kot je izpostavil škofjeloški župan Tine Radinja, kulturna dediščina močno zaznamuje Škofjo Loko in želijo si, da je kakovostno obnovljena, primerno predstavljena, predvsem pa živa.

“S tem projektom verjamemo, da tudi skozi vrata osnovnih šol vstopa nek nov, inovativen način učenja, ki nam bo omogočal, da bodo v našem mestu tudi v prihodnje živeli in delali ljudje, ki kulturno dediščino razumejo kot nekaj, kar je potencial za prihodnost in ne ostalina preteklosti,” je poudaril Radinja.

C. R. , STA