Medtem ko v nekaterih državah beležijo povečano število bolnikov z oslovskim kašljem, v Sloveniji takšnega porasta bolnikov NIJZ zaenkrat še ni zaznal. V letu 2023 je bilo pri nas potrjenih 94 primerov, nekoliko več so jih zabeležili v novembru in decembru. To je sicer še vedno manj potrjenih primerov kot v obdobju pred pandemijo covida-19.
Kljub obveznemu cepljenju otrok proti oslovskemu kašlju se ta bolezen v Sloveniji še vedno pojavlja, tudi v obliki izbruhov. V Sloveniji je pojavnost oslovskega kašlja glede na prijavljene primere največja pri dojenčkih in mladostnikih. Ker je klinična slika pri odraslih običajno neznačilna, bolezen večkrat ni prepoznana kot oslovski kašelj in tudi ni prijavljena, navaja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
V času pandemije covida-19 in z njo povezanih ukrepov za preprečevanje in obvladovanje te bolezni se je pojavnost oslovskega kašlja prehodno zmanjšala, kar se kaže v izrazitem upadu števila prijav, zlasti v letu 2021. Nato se je število primerov začelo znova povečevati, v letu 2022 jih je bilo zabeleženih 51, lani pa 94. A je to še vedno manj potrjenih primerov kot v obdobju pred pandemijo covida-19. Leta 2018 so jih denimo zabeležili kar 213.
Oslovski kašelj je zelo nalezljiva bolezen dihal, ki jo povzroča bakterija bordetella pertussis, ki se nahaja v ustih, nosu in žrelu. Otroci, ki zbolijo za oslovskim kašljem, imajo lahko epizode kašlja, ki trajajo od štiri do osem tednov. Bolezen najbolj ogroža dojenčke do šestega meseca starosti, pa tudi majhne otroke. Pri otrocih so značilni napadi suhega, dražečega kašlja, ki včasih spominja na oslovsko riganje in med katerim bolnik težko vdihne ter hlasta za zrakom, pordi ali pomodri.
Pri dojenčkih, mlajših od treh mesecev, lahko bolezen poteka neznačilno; opazimo lahko le dihalne premore brez kašlja. Pri cepljenih otrocih in odraslih je kašelj lahko blag, neznačilen in ga zato pogosto ne prepoznamo. Na oslovski kašelj moramo po opozorilu NIJZ pomisliti pri vsaki osebi z dolgotrajnim kašljem, ki je edini ali prevladujoč simptom bolezni.
Najučinkovitejši način preprečevanja oslovskega kašlja je vzdrževanje visokega deleža cepljenih v skupnosti. Cepljenje zmanjšuje tveganje za okužbo in zmanjšuje resnost bolezni pri cepljenih posameznikih. Zaščita po cepljenju, kot tudi po preboleli bolezni s časom upada. Zato je po opozorilu NIJZ izjemnega pomena, da otroci prejmejo vsa cepljenja v skladu s programom cepljenja, priporočljivo pa je tudi cepljenje enkrat v odrasli dobi.
Ker so dojenčki do šestega meseca starosti še posebej ogroženi, priporočajo tudi cepljenje nosečnic proti oslovskemu kašlju. Cepljenje nosečnic namreč povzroči nastanek protiteles, ki se preko posteljice prenesejo na otroka in ga zaščitijo pred najtežjimi oblikami oslovskega kašlja.
Cepljenje proti oslovskemu kašlju se je v Sloveniji začelo leta 1959 in je vključeno v obvezni program cepljenja. Predšolski otroci dobijo tri odmerke cepiva v prvih dveh letih življenja, nato v 2. razredu osnovne šole, ob sistematskem pregledu v srednji šoli pa sledita poživitvena odmerka.
V pandemiji covida-19 so sicer zabeležili upad precepljenosti za številna cepljenja predšolskih in šolskih otrok. Poleg oteženega izvajanja cepljenja v pandemiji zaradi karanten, izolacij, šole na daljavo, spremenjenega delovanja zdravstvenega sistema in posledičnih zamikov pri izvajanju cepljenja je pandemija vplivala tudi na odnos določenih posameznikov do cepljenja, kar se pozna na precepljenosti, so še opozorili na NIJZ.
C.R., STA
