Za ustrezno vrednotenje vseh poklicev v turizmu

0
350
(Foto: Tamino Petelinšek)

Študentom treh višjih strokovnih šol v programih za gostinstvo in turizem v Ljubljani, Mariboru in na Bledu ni vseeno, da so nekateri poklici v turizmu spregledani. K razmisleku o tem želijo povabiti širšo javnost. Lotili so se projekta Vzemi si čas za nas in opomnili, da si tudi denimo kuharji in čistilke zaslužijo ustrezno vrednotenje.

Projekt Vzemi si čas za nas so začeli februarja, ko je 22 študentk in študentov Višje strokovne šole v Biotehniškem izobraževalnem centru (BIC) Ljubljana v programih za gostinstvo in turizem, Višje strokovne šole za gostinstvo, velnes in turizem Bled in Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor pod mentorstvom predavateljev Lee Kužnik, Bože Grafenauer in Lazarja Pavića začelo objavljati zgodbe prezrtih zaposlenih v turizmu s pomočjo fotografij na družbenih omrežjih.

Študentje z Višje strokovne šole v BIC Ljubljana so zatem pripravili razstavo, ki so jo 13. aprila odprli na Špici, 15. aprila pa so jo prenesli v Center kulinarike in turizma KULT316 v Šentvid v Ljubljani.

“Želeli smo narediti nekaj dobrega za tiste delavce v turizmu, ki nikoli niso izpostavljeni, ki jih redko kdo pohvali,” je dejala njihova mentorica Lea Kužnik. Iskali so delavce v turizmu, ki jim je treba nameniti pozornost, čeprav tega sami ne zahtevajo.

Srečanja z njimi na terenu so bila po njenih besedah pogosto zelo čustvena, saj so bili veseli, da je kdo sploh pomislil nanje. “Zaradi tega projekta niso več prezrti,” je poudarila.

“Namen projekta je bil, da se zahvalimo nevidnim delavcem na področju gostinstva in turizma,” je pojasnila študentka Alja Krašovec. Želeli so doseči, da se prepoznajo prizadevanja teh delavcev in da se opazita njihova vloga in pomen, je dodala Krašovčeva, ki si po diplomi želi delati v turistični agenciji.

Lea Juha, s katero sta javnosti skupaj predstavili razstavo na slovesnem odprtju na Špici, pa po diplomi načrtuje delo v hotelski recepciji v tujini. Po njenem opažanju je v turizmu zelo veliko povezovanja in stikov tako med samimi zaposlenimi kot tudi s strankami. Prav zato je dobra komunikacija brez šumov v njej zelo pomembna.

Obe se zavedata, da se tudi sami lahko po študiju znajdeta v skupini, ki ji zdaj želita pomagati. Glede na to se jima zdi pomembno, da se v turizmu vsi povezujejo in sodelujejo med seboj. Skupaj so lahko glasnejši in močnejši, sta prepričani.

Študentje iz Ljubljane so pri projektu spoznavali najrazličnejše poklice od sobarice in voznika tovornega avtomobila, ki v okviru sistema za samopostrežno izposojo koles BicikeLJ dostavlja kolesa na avtomatske postaje, do turistične vodnice s statusom samostojne podjetnice, ki po Ljubljani vodi turiste.

Turistična vodnica Tanja Kostanjšek, s katero so prišli v stik, je na svoji koži občutila, kako trd kruh je lahko turistično vodenje. To področje je bilo v času epidemije covida-19 namreč med najbolj ekonomsko prizadetimi. Pomanjkanje dela jo je prisililo, da je lani poleti zaprla status samostojne podjetnice. Vse do razpisa Slovenske turistične organizacije (STO) za turistične vodnike za brezplačna vodenja je bila profesorica francoščine in italijanščine prijavljena na zavodu za zaposlovanje, v tem času pa je pripravljala vodenja, je povedala.

Za odhod iz vrst turističnih vodnikov zaradi zaostrenih razmer, kar so nekateri njeni kolegi storili, se sama ni odločila. “To je nekaj, kar rada počnem, v kar sem vložila precej časa in denarja,” je dejala sogovornica, ki poleg francoščine in italijanščine tekoče govori tudi angleško in špansko.

Študente iz BIC Ljubljana je med drugim podprl Center poslovne odličnosti na ljubljanski ekonomski fakulteti. Kot je za STA priznala vodja projekta SRIPT Alma Lieber pri tem centru, so se z veseljem odzvali na povabilo in sodelovali pri projektu Vzemi si čas, saj se vsebinsko sklada s cilji kampanje za promocijo poklicev v gostinstvu in turizmu. Tako želijo prispevati k povečanju njihovega ugleda med mladimi, ki se odločajo za karierno pot.

SRIPT si skupaj s svojimi člani prizadeva aktivno delovati pri prepoznavanju in razvoju novih poklicev v turizmu in pri aktivnostih za promocijo turističnih poklicev. Njegov cilj je povezati ključne deležnike v izobraževanju in usposabljanju turističnega kadra ter delodajalce, ki bi s skupnimi kampanjami prispevali k večjemu ugledu, prepoznavnosti in privlačnosti poklicev v turizmu med mladimi.

Povpraševanje po delovni sili in kadrih v gostinstvu in turizmu se vse od leta 2015 povečuje, medtem ko zanimanje mladih za vpis na srednje šole za gostinstvo in turizem upada, tako da je primanjkljaj glede na dejanske potrebe gospodarstva velik, je opomnila Lieberjeva.

Vpisa v poklicne in srednješolske programe na področju turizma in predvsem gostinstva je po njenem pojasnilu sicer manj zaradi več dejavnikov in strukturnih problemov, med katerimi je tudi neučinkovit model sodelovanja med gospodarstvom, izobraževalnimi ustanovami in javnimi strokovnimi institucijami pri usposabljanju in motiviranju mladih.

J.S., STA