Razprava o vprašanju učnih jezikov v visokem šolstvu

0
363
Ljubljana, Novi trg. Poslopje Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). (Foto: Tamino Petelinšek / STA)

V Slovenski akademiji znanosti in umetnosti (SAZU) se ob javni razpravi o predlogu resolucije o Nacionalnem programu visokega šolstva 2021-2030 zavzemajo za razpravo, ki bo upoštevala tako potrebo po razvijanju slovenščine, kot potrebo po uporabi angleščine za boljšo vključenosti v mednarodno okolje.

Resolucija po navedbah SAZU ponovno odpira vprašanje, koliko v slovenski visokošolski sistem odpreti vrata angleščini, ki je postala široko uporabljena. Če je po zdaj veljavnem zakonu o visokem šolstvu in v skladu z ustavo v sistemu z nekaj izjemami učni jezik slovenščina, pa predlog resolucije predvideva nabor študijskih programov, ki jih bo posamezna visokošolska institucija ponujala v tujih jezikih. Visokošolski zavodi bodo za vse tri stopnje študijskih programov avtonomno vodili ustrezno jezikovno politiko, so povzeli v SAZU.

Po besedah predsednika SAZU Petra Štiha vsi deležniki v visokem šolstvu razumejo potrebo po boljši vključenosti slovenskega visokega šolstva v mednarodno okolje, kar je nujno povezano z uporabo angleščine oziroma tujih jezikov. Razumejo pa tudi potrebo po razvijanju slovenščine, saj da je ta temelj naše identitete.

“V SAZU zato pričakujemo, da bo v vprašanju učnega jezika oziroma učnih jezikov v slovenskem visokem šolstvu sprejeta takšna rešitev, ki bo razumno upoštevala oba vidika, in ne bo škodovala ne enemu ne drugemu,” je zapisal Štih. Po njegovih besedah izkušnje kažejo, da to ne bo lahka naloga. Mogoče jo bo rešiti le v strpnem dialogu vseh deležnikov, ki ga bo moralo voditi pristojno ministrstvo, je ocenil predsednik SAZU.

Na SAZU so spomnili, da so že leta 2016 izrazili prepričanje, da morajo študenti na slovenskih univerzah, ki so financirane iz javnih sredstev, obdržati pravico in imeti možnost opravljati študij v slovenskem jeziku. Člani SAZU so se zavzeli za zakonsko rešitev vprašanja učnega jezika v visokem šolstvu, “ki bo ob spodbujanju mobilnosti visokošolskih učiteljev in študentov ter uporabe študijskih gradiv tudi v tujih jezikih vsakemu študentu v javnem visokošolskem sistemu omogočala, da svoje obveznosti v celoti opravlja v slovenskem jeziku. Vzporedni programi v tujih jezikih naj se financirajo izključno iz neproračunskih sredstev, kot so na primer šolnine”, so takrat navedli v SAZU. Taka ureditev po njihovem mnenju utrjuje državotvorno vlogo slovenščine in spodbuja odpiranje visokošolskega izobraževanja v mednarodni prostor.

Javna razprava o predlogu Nacionalnega programa za visoko šolstvo 2021-2030 traja do 20. septembra. Po navedbah ministrstva za izobraževanje, znanost in šport je to ključni strateški dokument za slovensko visoko šolstvo, ki bo osnova za oblikovanje politik na tem področju v naslednjih desetih letih.

Piše: P.T., STA