Vsako drugo soboto v septembru obeležujemo svetovni dan prve pomoči. Osrednja tema letošnjega dneva je prva pomoč v šolah. Letos so v ospredju otroci in mladi ter stališče, da bi morala biti prva pomoč sestavni del učnih načrtov že v vrtcih ter v osnovnih in srednjih šolah, so sporočili iz Rdečega križa Slovenije (RKS).
Letos so v ospredju preventivne in življenjsko pomembne veščine za varen šolski dan, pri čemer so otroci v središču tega dneva ozaveščanja o prvi pomoči. Obvladovanje prve pomoči namreč ni le izraz privzgojene solidarnosti, ampak sodi v splošno izobrazbo in usposobljenost, ki se jo je treba začeti učiti že od malega in pozneje nadgrajevati oziroma ohranjati kot veščino za vsakodnevno rabo.
Ob tej priložnosti je RKS skupaj z Osnovno šolo Frana Saleškega Finžgarja iz Lesc v petek pokazal, kako poteka izobraževanje prve pomoči na šoli.
Po podatkih mednarodne zveze rdečega križa je prva pomoč že obvezen del šolskega učnega načrta v približno 20 odstotkih držav, v katerih so ustanovljena nacionalna društva rdečega križa in rdečega polmeseca. Poleg tega je usposabljanje iz prve pomoči obvezno za šolsko osebje v približno 27 odstotkov držav.
Predsednica RKS Vesna Mikuž se je v poslanici zahvalila vsem prostovoljkam, prostovoljcem in zaposlenim, za ves prosti čas, znanja in izkušnje, ki jih posvečajo “največjemu humanitarnemu dejanju, to je prvi pomoči”.
Samo bolničarji ekip prve pomoči RKS so od oktobra 2020 do konca junija v bolnišnicah opravili 31.305 ur dela, skupaj pa so prostovoljci in zaposleni zaradi covida-19 poleg izvajanja rednega humanitarnega poslanstva opravili 157.098 ur, kar je tolikšno število ur, kot jih v enem letu opravijo v podjetju s 75 zaposlenimi.
Vsako leto zaradi pomanjkanja pravočasne pomoči ali neustrezne prve pomoči umre na milijone ljudi ali pa pride do zapletov zaradi nestrokovne oskrbe. “Prva pomoč, vključno z oživljanjem, je ključno dejanje za učinkovito in hitro zdravljenje poškodb in bolezni, s čimer se poveča možnost preživetja,” je še zapisala Mikuževa.
Da je znanje prve pomoči zelo pomembno, a je nujno, da ga izvajamo pravilno, saj le tako lahko pomagamo poškodovancu ali bolniku, opozarja predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darje Potočnik Benčič. Najprej moramo ugotoviti, zakaj je prišlo do poškodbe. Pri premikanju poškodovanca moramo biti izredno previdni, saj gre lahko za notranje poškodbe, zato se naprej prepričamo, če je odziven, da nam lahko sam pove, kaj se je zgodilo in kaj ga boli.
Če je oseba v nezavesti, preverimo dihanje tako, da se sklonimo nadenj, in če se prsni koš dviga oz. čutimo in slišimo izdih, ga postavimo v stabilen bočni položaj. “To pomeni, da mu bližnjo roko odročimo v pravem kotu, drugo pa potegnemo čez prsi. Nogo, ki je bolj oddaljena, dvignemo h kolenu, a pazimo, da je stopalo na tleh. Nato ga obrnemo na bok in mu glavo potisnemo rahlo nazaj.”
V vsakem primeru moramo takoj poklicati strokovno medicinsko pomoč na 112. Če ponesrečenec ne diha, začnemo z umetnim dihanjem. Najprej mu sprostimo dihalne poti in odstranimo morebitne ovire v ustih. Takoj začnemo z masažo srca – 30 stiskov prsnega koša in 2 vpiha na usta. To ponavljamo dokler oseba ne začne dihati oz. ne prispe ekipa nujne medicinske pomoči. Če je v bližini avtomatski defibrilator, ga uporabimo, če opazimo na osebi zunanje poškodbe oz. krvavite, jih poskusimo zaustaviti, še svetuje Potočnik Benčičeva.
Ob tem dodaja, da bi bilo priporočljivo, da bi vsak posameznik vsaj enkrat na leto ponovil osnove nudenja prve pomoči, saj lahko tako preprečimo najhujše, če pride do nezgode oz. nesreče.
Piše: J.S., STA
