Vabljeni na tretji dogodek v okviru cikla jezikoslovnih predavanj Naj slovenščina odmeva, ki ga organizira Odsek za slovenski jezik pri Slovenski matici v sodelovanju s Cankarjevim domom.
Predavanji akademika red. prof. dr. Marka Jesenška Oblikovanje enotnega slovenskega knjižnega jezika sredi 19. stoletja in izr. prof. dr. Mateja Šeklija O novo odkritem jezikovnem drobcu zgodnje slovenščine iz 12. stoletja bosta v ponedeljek, 14. novembra 2022, ob 19. uri v Dvorani M3, 4 v Cankarjevem domu (Prešernova cesta 10, Ljubljana).
Cikel jezikoslovnih predavanj Naj slovenščina odmeva se dotika aktualnih vprašanj, povezanih z jezikom in jezikovno politiko, sega pa tudi na področje književnosti, ki se piše v slovenščini, tudi v zamejstvu.
Marko Jesenšek: Oblikovanje enotnega slovenskega knjižnega jezika sredi 19. stoletja
Slovenski knjižni jezik je imel dvojnični razvoj. Do sredine 19. stoletja sta obstajala kranjski in prekmurski knjižni jezik z nekaterimi pokrajinskimi različicami. V alpskem jezikovnem prostoru so ob kranjskem knjižnem jeziku obstajale še koroška, osrednještajerska in primorska pokrajinska različica, v panonskem jezikovnem prostoru pa ob prekmurskem knjižnem jeziku še vzhodnoštajerska različica. V pomladi narodov so se pokrajinske različice poenotile in se je oblikovala novoslovenščina oziroma enotni slovenski knjižni jezik.
Akademik red. prof. dr. Marko Jesenšek je slovenski jezikoslovec, član Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, specialist za diahronijo slovenskega jezika ter jezikovno politiko in jezikovno načrtovanje.
Matej Šekli: O novo odkritem jezikovnem drobcu zgodnje slovenščine iz 12. stoletja
V latinski rokopis, ki je nastal v tretji četrtini 12. stoletja v cistercijanskem samostanu Heiligenkreuz v Dunajskem gozdu, so bili v času nastanka rokopisa vpisani števniki od 1 do 10 v verjetno tamkajšnjem slovanskem jeziku. Gledano genealoško, upoštevaje glasovne značilnosti tega jezika, je možno reči, da gre za zgodnjo slovenščino. Rokopis iz Heiligenkreuza je poleg Sekovske bratovščinske knjige (po ok. 1180) eden redkih ohranjenih slovenskih jezikovnih spomenikov v času od zapisa Brižinskih spomenikov (972–1039) do pozdrava Ulriku Liechtensteinskemu (1227).
Izr. prof. dr. Matej Šekli je slovenski jezikoslovec, zaposlen na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Njegova znanstvenoraziskovalna področja so primerjalno jezikoslovje slovanskih jezikov, zgodovinska slovnica in narečjeslovje slovenskega jezika, slovensko imenoslovje ter jeziki v stiku.
Več o ciklu lahko preberete na spletni strani Cankarjevega doma.
