Danes mineva 270 let, odkar je Joannes Antonius Scopoli leta 1754 prišel v Idrijo kot prvi rudniški zdravnik in tam delal do leta 1769. Scopoli je utemeljitelj in začetnik naravoslovne znanosti na Slovenskem ter začetnik mnogih znanstvenih ved, kot so biologija, botanika, geologija, medicina in veterina.
Scopoli se je rodil 3. junija 1723 v mestecu Cavalese na Južnem Tirolskem. Po študiju medicine so ga poslali v Idrijo, kjer je deloval rudnik živega srebra. Tam je med letoma 1754 in 1769 deloval kot rudniški zdravnik.
Kot sta v zapisu ob 270. obletnici Scopolijevega zapisala Jože Bavcon in Blanka Ravnjak iz Botaničnega vrta in Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, je Scopoli upal, da bo zdravniški poklic lahko opravljal v kakšnem večjem mestu. Službovanje v Idriji je bilo zanj po njunih navedbah zato breme, a je “bilo očitno prav stresno okolje, v katerem se je znašel, tisto, ki mu je omogočilo, da je ustvaril svoja največja dela ter se tukaj razvil v znanstvenika, polihistorja svetovnega formata, ki je ponesel ime tedanje Kranjske v svet”.
Poleg zdravljenja tamkajšnjih rudarjev, ki so delali v rudniku živega srebra in zbolevali zaradi vdihavanja hlapov samorodnega živega srebra, je raziskoval rastlinstvo in živalstvo ter se poglobil tudi v študij drugih področij. Poleg raziskovanja okolice Idrije je veliko potoval po tedanji Kranjski. Leta 1760 je na Dunaju izšel prvi zvezek njegovega dela Flora Carniolica v latinščini, ki zajema 1000 vrst višjih in nižjih rastlin, rastočih na Kranjskem.
Bavcon in Ravnjak sta zapisala, da je bilo prav njegovo delovanje v Idriji najbolj uspešno in ustvarjalno obdobje v njegovem znanstvenem in publicističnem življenju. “Pod vplivom sodobnika, švedskega botanika Carla Linnéja, se je lotil težavnega raziskovalnega dela s tolikšnim znanjem, vztrajnostjo in uspehom, da lahko imenujemo leto njegovega prihoda v Idrijo kot prelomnico v znanstvenem delovanju na slovenskih tleh,” sta zapisala.
Dan njegovega prihoda v Idrijo zato po zapisu Bavcon in Ravnjak pomeni “preboj v slovenski znanosti, ki si je utrla pot med sodobno evropsko znanost”.
Julija lani je sicer minilo 300 let od Scopolijevega rojstva, kar so v ljubljanskem botaničnem vrtu obeležili z odkritjem doprsnega kipa, Občina Idrija pa je lansko leto razglasila za Scopolijevo leto.
C. R., STA
