Aneks h kolektivni pogodbi za vzgojo in izobraževanje

0
209
(Foto: Državni zbor)

Vlada se je danes seznanila z aneksom h kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja, s katerem se sistemsko ureja plačilo zaposlenim v času večdnevnega vzgojno-izobraževalnega dela na terenu, denimo v šoli v naravi. Obenem se z aneksom ureja nekatere posebnosti glede delovne obveznosti v visokem šolstvu.

 

Kot izhaja iz sporočila po seji vlade, aneks pomeni delno realizacijo stavkovnih sporazumov, ki ju je vlada sklenila s Sindikatom vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenje (Sviz) in Visokošolskim sindikatom Slovenije. Prvega so podpisali marca, drugega julija lani.

Vsebino aneksa je minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda z reprezentativnimi sindikati na področju vzgoje in izobraževanja parafiral v ponedeljek, in sicer v obliki dveh ločenih aneksov. Vsebino so nato združili v enega, za podpis katerega je vlada danes pooblastila pristojne ministre.

Aneks tako pomeni realizacijo stavkovnega sporazuma s Svizom v delu, ki predvideva, da se bo v kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja uredilo odprta vprašanja položaja delavca, napotenega na večdnevno vzgojno-izobraževalno delo ali spremstvo otrok, učencev oz. dijakov izven kraja sedeža zavoda, ki strnjeno traja dva ali več dni. Gre na primer za razne tabore, šolo v naravi, strokovne ekskurzije, Erasmus izmenjave in podobno, so navedli v sporočilu za javnost.

“V skladu z vladnimi izhodišči je bilo med socialnimi partnerji dogovorjeno, da se to plačilo umesti v že veljavni člen kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja, in sicer v višini dveh dnevnic za službena potovanja v Republiki Sloveniji nad 12 ur, za vsak dan dela izven kraja sedeža zavoda,” so pojasnili. Dodali so, da nova ureditev nima finančnih posledic, ker bo zgolj sistemsko ustrezneje – v okviru kolektivne pogodbe – uredila plačilo, kot ga sedaj določa pravilnik o financiranju šole v naravi.

Drugi del aneksa se nanaša na visoko šolstvo in sledeč stavkovnemu sporazumu z visokošolskim sindikatom ureja nekatere posebnosti glede delovnega časa in delovne obveznosti visokošolskih učiteljev ter sodelavcev v visokem šolstvu, pravico do t. i. sobotnega leta ter pravico do finančnih sredstev za osnovno raziskovalno in umetniško ter strokovno delo visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev, ki se uporabijo za kritje materialnih stroškov in stroškov nakupa opreme.

Na pobudo vladne strani so sicer v zadnjem mesecu z obema sindikatoma potekali tudi pogovori o spremembah stavkovnih sporazumov, kjer si vlada želi zamik nekaterih datumov, vezanih na reševanje plačnih vprašanj. Sporazuma s Svizom in visokošolskim sindikatom namreč – podobno kot tisti z zdravniškim sindikatom Fides – vključujeta obljubo o rešitvi nekaterih plačnih vprašanj do konca lanskega leta, sicer sindikatoma omogočata ločena pogajanja. Ob tem pa začetek veljavnost novih uvrstitev v plačne razrede določata s 1. januarjem 2024.

S Svizom je vladni strani očitno uspelo doseči dogovor, saj so v sredo parafirali sporazum o spremembah in dopolnitvah stavkovnega sporazuma.

Medtem pa v visokošolskem sindikatu po besedah njegovega predsednika Gorazda Kovačiča z vladno stranjo še niso našli kompromisne rešitve. Nazadnje so se sestali danes, po Kovačičevih besedah ostaja odprto eno še zelo pomembno vprašanje, a zdaj čakajo odgovor vladne strani. Če se bodo dogovorili, pa bo visokošolski sindikat naknadno pristopil k podpisu dogovora o delni uskladitvi plač v javnem sektorju z inflacijo.

C.R. STA