Računalništvo je v tej nordijski državi zelo priljubljeno in najbolj v Evropi krepi svoj položaj v izobraževanju.
Letos mineva pet let od zadnje večje reforme finskega izobraževalnega sistema, ki je v učni načrt vključila programiranje kot medpredmetno področje. To je bila pionirska odločitev v evropskem ekosistemu: vključiti ga je bilo treba v predmete, kot sta matematika ali naravoslovje, in ga ponuditi kot izbirni predmet. To je veščina prihodnosti … No, ne več prihodnosti, popravi generalni direktor za srednješolsko izobraževanje. Družba se je spremenila. Naše okolje je vse bolj digitalno in ko govorimo o ustvarjanju novih storitev ali vzdrževanju obstoječih, pogosto govorimo o načrtovanju, pojasnjuje in omenja številne vsakodnevne dejavnosti – od voznega reda vlakov do zdravniških pregledov -, ki se organizirajo z računalniškimi programi.
Računalništvo ali računalniško kodiranje je postalo logika 21. stoletja. Ne gre le za uporabo digitalnega orodja, ampak tudi za način razmišljanja, pravi Leena Liusvaara, ravnateljica šole Ressu, ki je tako kot skoraj vse šole v nordijski državi državna šola, le 3 % učencev pa se izobražuje v zasebnih zavodih. Z listom papirja lahko kodificirate, torej prenesete sporočilo, in določite poti: če naredim to, se zgodi to …, razlaga v svoji pisarni, kjer ima miniaturni vertikalni vrt, popolnoma digitaliziran, pravi z zadovoljstvom, ki aktivira zalivanje, ko zazna, da rastline potrebujejo vodo.
Na Finskem je izobraževanje vir nacionalnega ponosa. Ta uspeh se vsako leto odraža na lestvici PISA in na kateri se običajno uvršča na najvišja mesta. To je predvsem posledica visoke ravni usposabljanja in široke avtonomije, ki jo imajo učitelji. To so visoko usposobljeni učitelji, ki lahko izbirajo, katere metode poučevanja želijo uporabljati.
Učenci na spletu ustvarijo seznam nalog na platformi po lastni izbiri in se svobodno odločijo, s čim se bodo ukvarjali. Upoštevajo tudi, kdaj je rok za oddajo, tako da se naučijo postavljati prioritete.
Finski izobraževalni sistem se že dolgo časa pojavlja na naslovnicah mednarodnega tiska, saj se je odločil za model, po katerem učenci sami izbirajo, kaj želijo študirati. Čeprav nobenemu od njih ne bo prihranjeno učenje osnovnih pojmov ali matematičnih operacij, je temeljna predpostavka te metode, da mora biti otrok pri učenju čim bolj samostojen.
Tveganja digitalnega sveta
Posnetek v šestem razredu. Prizor odraža zavedanje teh mladih, kako pomembno je biti pozoren na to, katere informacije posredujemo in delimo v digitalnem svetu.
Učenje nadzora nad tem, kaj prikazujejo na internetu, je del procesa učenja digitalnih spretnosti. Menim, da bi se morali vsi, tako otroci kot odrasli, naučiti, kako se obnašati v virtualnem prostoru, pravi Henna Virkkunen, finska ministrica za izobraževanje med letoma 2008 in 2011, zdaj pa poslanka Evropske ljudske stranke. Danes ustrahovanje ni več vidno, kot je bilo včasih, na igrišču, med odmori. Odgovornost staršev pri tem je zelo pomembna: vedeti morajo, kaj njihovi otroci počnejo na spletu.
Druga težava, ki se v pogovorih večkrat pojavi, je pretirana izpostavljenost zaslonom. Raziskovalci z Univerze v Helsinkih so februarja objavili študijo, v kateri so opozorili, da novi izobraževalni model, ki se osredotoča na razvijanje digitalnih spretnosti, ovira učenje. Ta dejavnik skupaj z nedavnim negativnim trendom pri rezultatih bralnega razumevanja v poročilu PISA potiska uspešen finski izobraževalni model v meglo, ki je prav tako temna kot tista, ki je od prihoda jeseni zajela državo.
Poleg tega, da so učbeniki dražji, prej zastarajo. Digitalizacija izobraževanja nikakor ni namenjena varčevanju. Vendar je finski izobraževalni sistem pred petimi leti utrpel hudo zmanjšanje proračuna, po katerem si še ni opomogel. To je skupaj s krizo zaradi koronavirusa, ki je učiteljem postavila dodatne zahteve, povzročilo, da danes šest od desetih učiteljev želi zapustiti poklic.
Digitalni razkorak v Evropi
Finska je zelo digitalizirana, pravi evropska poslanka Henna Virkkunen iz Evropske ljudske stranke (EPP). In to je dobro: morda je to posledica podnebja pozimi in časa, ki ga preživimo v zaprtih prostorih, ali dolgih razdalj na podeželju, pravi. Kljub temu je s 5,5 milijona prebivalcev peta največja država v Evropski uniji.
Digitalna znanja in spretnosti so ključnega pomena za prihodnost, vendar se želimo osredotočiti na dejstvo, da ne smejo ustvariti novega razkoraka.
Kot preventivni ukrep so poslanci Evropskega parlamenta državam članicam priporočili, naj za izobraževanje namenijo vsaj 10 % mehanizmov odpornosti, ki predstavljajo od 80 do 90 % načrtov EU naslednje generacije za obnovo po pandemiji. In v okviru tega na digitalizacijo: od širokopasovnih povezav do usposabljanja učiteljev.
Piše: Damian Ahlin
VIR: www.elpais.com
