Mohorjev koledar 2022 vstopa v 164. leto izhajanja in se tako kot vsakoletna knjižna izdaja ponaša z najdaljšim izročilom na Slovenskem, pa tudi v Evropi nima dosti tekmecev. Prvič je izšel leta 1857 kot Slovenska koleda za leto 1858, slovenskemu ljudstvu v poduk in razveselovanje, ter z istim naslovom leta 1858. Obe izdaji je uredil Anton Janežič (1828–1869), literarni zgodovinar, slavist, slovničar, slovaropisec in urednik.
Prispevki so ubrano urejeni v smiselne in zaključene sklope. Bralce med drugim spominjajo na pomembne dogodke iz domače in svetovne zgodovine kot tudi na aktualno kulturno-družbeno dogajanje preteklega leta, s spoštovanjem in hvaležnostjo pa se spominjajo tudi velikih imen, ki so s svojim življenjem in delom neizbrisno zaznamovali slovensko preteklost in sedanjost. Obeležuje pa tudi 170-letnico ustanovitve Mohorjeve družbe.
Mohorjev koledar najstarejše slovenske založbe za leto 2022 poleg koledarskih podatkov prinaša poučne, zgodovinske in portretne prispevke, širi domača in tuja obzorja ter se ozira po naravni in kulturni dediščini naše domovine. Tako na primer Ignacij Voje piše o položaju žensk v srednjeveškem Dubrovniku, Milan Jazbec objavlja prispevek z naslovom Z Berlinskega kongresa, z ljubeznijo, Ivan Štuhec se posveča 25letnici gimnazije A.M. Slomška v Mariboru, Ljudmila Bokal pa odsevom krščanstva v narečnih izrazih. V Mohorjevem koledarju za leto 2022 najdemo tudi spis o proticepilskih gibanjih, pa o uporabi ovčje volno in ideje za izlete. Nekaj si lahko preberemo tudi o Juriju Sladkonji, Dunajskem škofu ter prispevek Staneta Grande ob 160 letnici smrti Antona Martina Slomška. Tu sta tudi spisa Andreja Rahtena od dr. Antonu Korošcu in slovenskem časnikarstvu in Petra Krečiča arhitektu Jožetu Plečniku. V novem Mohorjevem koledarju je še spis o Lambertu Ehrlichu in še marsikaj, zato ga priporočamo v branje.
C.R. / Celjska Mohorjeva
