Fizične ali e-knjige: kaj je bolje za bralce?

0
420
Knjiga in e-knjiga (Foto: Matic Štojs Lomovšek)

Na to vprašanje so poskušale odgovoriti nekatere študije v Latinski Ameriki. Nekateri tradicionalni bralci se še vedno upirajo uživanju v knjigah prek zaslona, vendar vse več ljudi za branje svojih najljubših besedil raje uporablja digitalno orodje, bodisi tablični računalnik, računalnik ali celo mobilni telefon.

Ljubitelji fizičnih papirnatih knjig pravijo, da ni boljšega doživetja, kot je obračanje strani, in poudarjajo celo vidike, kot so vonj in otip, ter osebni odnos, ki ga razvijejo do predmeta; medtem ko mnogi, ki so uporabljali digitalne bralne naprave, pravijo, da bi se težko vrnili k papirju, toda katera je boljša?

V študiji z naslovom Razumevanje akademskih razlagalnih besedil v bralniku e-knjig in na papirju: vpliv predhodnega znanja o domeni in besednih sposobnosti, ki je bila izvedena v Argentini, so s praktično metodo vprašali več deset bralcev, kateri je njihov najljubši način branja, in skušali ugotoviti, kateri je najboljši.

V to študijo so bili povabljeni samo univerzitetni študenti, v članku, v katerem so objavljeni rezultati, pa je pojasnjeno, da je bilo primerjano bralno razumevanje akademskih razlagalnih besedil v tiskani obliki v primerjavi z e-knjigo Reader, pa tudi učinki podpore, bralčevega posebnega predhodnega znanja na področju in besednih sposobnosti.

Študija se nanaša na razumevanje besedila, ki je izredno pomembno za univerzitetne študente in njihov prihodnji poklicni svet in ki predstavlja subjektovo sposobnost razumevanja besed ter njihovih sintaktičnih in semantičnih odnosov.

V tem primeru lahko pride do motenj pri besedišču, prepoznavanju pojmov in njihovi uporabi, kar pomaga pri oblikovanju pomena. Od prihoda digitalnih datotek pa lahko rečemo, da olajšujejo branje, čeprav obstajajo ljudje, ki menijo, da je branje besedila na računalniku površinsko, hitro in promocijsko.

Sodelovalo je 134 dodiplomskih in podiplomskih študentov s področij psihologije, psihopedagogike, pedagoškega menedžmenta in izobraževanja, starih od 20 do 50 let.

Pri določanju osnovne ravni razumevanja besedil in situacijskih modelov so bili upoštevani dejavniki, kot so predhodno znanje, podpora in besedne sposobnosti, da bi dosegli rezultate med tiskom in bralcem. Zaključek je bil, da ni bilo nobene razlike glede bralnega razumevanja, vendar je mogoče trditi, da bi medij povzročil razlike v razumevanju.

Študija pri rezultatu besednih sposobnosti navaja, da so bralci z visokimi besednimi sposobnostmi z bralnikom sestavili popolnejšo besedilno bazo kot s tiskanim besedilom. To pomeni, da so bralci z visokim znanjem izboljšali svojo uspešnost, pri čemer je bilo največ novosti.

Čeprav se je v tej študiji pokazalo, da sta podpora in znanje pomagala obema, saj so nekateri že vedeli, kaj razumejo, je digitalni pripomoček pomagal bralcem, da so spoznali kakšno besedo ali informacijo, kar jim je koristilo.

Na koncu se je odnos do bralnika po izkušnji uporabe izboljšal. Večina učencev v vzorcu pred izkušnjo ni imela Readerja, na vprašanje o njihovem mnenju o Readerju pa so odgovorili, da jih naprava ne zanima ali da se z njo ne počutijo dobro.

Poleg tega so bili rezultati v odstotkih bolj naklonjeni tiskanim medijem, vendar obstaja verjetnost, da bodo sprejeli tudi digitalne.

Regionalni center za promocijo knjig v Latinski Ameriki in na Karibih Cerlac je leta 2020 objavil dokument z naslovom Branje na papirju vs. Branje na zaslonu, ki sta jo uredila Miha Kovač in Adriaan van der Weel, prinaša članke sedmih različnih raziskovalcev, ki so sodelovali v študiji, financirani s strani Evropske unije, ki je med drugim ugotovila, da nekatere prakse, ki jih podpira digitalna tehnologija, kot je težnja po skeniranju in fragmentarnem branju, lahko zmanjšujejo našo sposobnost koncentriranega, poglobljenega in dolgotrajnega branja.

Vendar pa študija trdi, da idealno ni vzpostaviti dihotomije med zaslonom in papirjem. Zavedati se moramo, da zaslon in papir spodbujata različne oblike obdelave in da moramo najti najboljše načine za njuno uporabo, ki temeljijo na prednostih, ki jih ponuja vsak medij, glede na namene, ki jih zasledujemo, in starost uporabnikov.

Piše: Damian Ahlin

VIR:  infobae.com