(GALERIJA) Razstava v Slovenskem etnografskem muzeju: Ljudska umetnost med domom in svetom

0
615
Razstava v Slovenskem etnografskem muzeju (Foto: K.K)

Do konca leta 2022 bo v Slovenskem etnografskem muzeju razstava  z naslovom Ljudska umetnost med domom in svetom, del katere je tudi Jože Karlovšek, predstavljen kot zbiratelj in preučevalec narodnega sloga ter strokovnjak za stavbno dediščino.

Na razstavi, katere avtorica in kustosinja je dr. Bojana Rogelj Škafar, muzejska svétnica v Slovenskem etnografskem muzeju (SEM), slovenska ljudska umetnost sreča globalno ljudsko umetnost NSK.

Na eni strani je na razstavi predstavljenih več kot sto reprezentativnih predmetov iz zbirke slovenske ljudske umetnosti  Slovenskega etnografskega muzeja, kot npr. preslice, sestavljanke v steklenici, modeli za mali kruhek, pipe, slike na steklo, znamenja, lesena plastika, votivne slike, votivi, na drugi strani je na ogled sodobna globalna produkcija ljudske umetnosti NSK – grafike, fotografije, plakati, artefakti in videi devetnajstih umetnikov, državljanov NSK države v času. Pobudnika oblikovanja zbirke ljudske umetnosti NSK sta skupina IRWIN in NSKSTATE.COM, hrani in zbira jo skupina IRWIN, piše na spletni strani SEM.

Na prelomu 19. in 20. stoletja se je uveljavil termin ljudska umetnost. Gradivo, pojmovano kot ljudska umetnost, je ves čas enako, pogledi na njegov pomen pa so se spreminjali. To so estetsko oblikovani predmeti vsakdanjega in prazničnega načina življenja večinskega prebivalstva na Slovenskem, izdelani med drugo polovico 18. in začetkom 20. stoletja za potrebe pretežno premožnejših kmetij. V času oblikovanja slovenskega naroda od sredine 19. stoletja do začetka 2. svetovne vojne so bili prav ti predmeti zaradi motivike in ornamentike spoznani in poudarjeni kot znaki slovenskega. Njihova likovna govorica je postala ena od simbolnih sestavin predstavljanja naroda in takšno razumevanje njihovega pomena je bilo tudi vodilo zbiralne politike muzejskih kustosov do konca 30. let 20. stoletja.

Likovno bogati predmeti iz kmečkega življenja, ki so jih prepoznavali kot ljudsko umetnost, so bili vir za nastanek narodnega sloga, ki je družbeno-likovna kategorija in se je oblikoval vzporedno s procesom narodovega zorenja. Meščani, ki so si prizadevali izraziti svojo narodno zavest, so gradili hiše in naročali notranjo opremo v narodnem slogu in se oblačili v narodne kostume. Narodni slog so ustvarjali zlasti praktiki narodnega sloga Albert Franc Sič, Jože Karlovšek in Oton Grebenc, pa tudi slikar Maksim Gaspari, ki so tako v precejšnji meri stregli ideološko ukrojenim željam in okusu slovenskega meščanstva. Pogledi muzealcev se do obdobja po 2. svetovni vojni od njihovih pogledov niso dosti razlikovali, še piše na spletni strani SEM.

Razstava Med domom in svetom torej muzejsko zbirko ljudske umetnosti morda nekoliko provokativno sopostavlja sodobnim likovnim delom ljudske umetnosti NSK, (Neue Slowenische Kunst) / NSK Folk Art. Umetniki, zastopani v zbirki ljudske umetnosti NSK, ki jo hrani in zbira skupina IRWIN, so: Peter Blase, Carsten Busse, Christian Chrobok, Danaja, david K, Meta Grgurević (z Andrejem Lehrmanom in Juretom Novakom), Haris Hararis, Matjaž Komel, Ivan Kožarić, Charles Krafft, Charles Lewis, Christian Matzke, Emily McMehen, Lili Anamarija No, Daniel Petzold Dape, Avi Pitchon in Valnoir, še sporočajo iz SEM.

C.R.