Generalmajor Robert Glavaš: Med glavnimi cilji Slovenske vojske je pridobivanje kadra in razvijanje vojaškega šolstva

0
840
Načelnik Generalštaba SV generalmajor Robert Glavaš. (Foto: Daniel Novaković / STA)

Med glavnimi cilji Slovenske vojske načelnik Generalštaba Slovenske vojske generalmajor Robert Glavaš izpostavlja pridobivanje novega, predvsem mladega kadra, razvijanje ustreznega vojaškega šolstva in investiranje v modernizacijo. Pomembna pa je tudi rekonstrukcija in adaptacija vojaških objektov po celi Sloveniji, meni.

 

Kot je včeraj v izjavi za medije poudaril Glavaš, so z vojaško strategijo prvič poenotili vrh Slovenske vojske. Z njo želijo opredeliti koncept, načela in zamisel njihovega delovanja.

Med glavnimi cilji izpostavljajo pridobivanje novega kadra. Danes slovenska vojska šteje 6365 pripadnikov v stalni sestavi, v pogodbeni rezervi pa 723. Glavaš je ob tem poudaril, da z omenjenim številom uspešno obvladujejo celotne zakonsko določene naloge. Čeprav so bili v zadnjih nekaj letih kadrovsko podhranjeni, pa bodo letos po njegovem mnenju zabeležili pozitiven trend.

Glede na dolgoročne načrte razvoja Slovenske vojske pričakujejo, da bo Slovenska vojska sestavljena iz 7000 vojakov v stalni sestavi in 3000 v pogodbeni rezervi. “V kolikor bomo v dveh zaporednih letih padli pod številko 6000, bomo v letu 2024/2025 morali pristopiti k ponovnemu strateškemu pregledu obrambnega resorja v Sloveniji in razmisliti o rešitvah,” je pojasnil.

Med pomembne mejnike za Slovensko vojsko v letu 2021 je uvrstil tudi odločitev glede razvijanja vojaškega šolstva. V prihodnje tako želijo vzpostaviti višjo podčastniške šolo, s katero bodo imeli diplomanti javno priznano izobrazbo. Pojasnil pa je tudi načrt za izobraževanje častnikov, kjer bodo sodelovali s fakultetami po Sloveniji. Slednje naj bi v izobraževalni program vključile tako imenovani vojaški modul, v katerega bi se vnesle učne vsebine iz častniške šole.

Po načelnikovih besedah je namreč pomembno, da poleg novačenja vojakov novačijo tudi dekleta in fante, ki bi se želeli zaposliti v Slovenski vojski kot častniki. “Do sedaj je bilo tako, da se je pripadnik po končanju prve bolonjske stopnje lahko zaposlil v Slovenski vojski le s pogojem, da je zaključil služenje vojaškega roka in častniško šolo, kar pa pomeni približno leto in pol dodatnega izobraževanja,” je pojasnil. Z omenjenim sodelovanjem s fakultetami bodo torej predvsem zmanjšali starost častnikov.

Kot je dejal, je izrednega pomena tudi ustanovitev vojaškega visokošolskega izobraževalnega zavoda. Po njegovi oceni pa je Slovenska vojska edina, ki lahko vojaške vede raziskuje jih implementira in predava. Med drugim so pripravili tudi predlog spremembe zakona o obrambi, ki predvideva možnost vzpostavitve vojaške srednje šole, s katero bi privabili tudi srednješolce, predvsem tiste z nedokončano srednjo šolo. Tako iščejo možnosti, da bi dijake pridobili s štipendijami, jim omogočili dokončanje srednješolskega izobraževanja, s tem pa jim dali možnost zaposlitve.

Kot prelomnico pa Glavaš označuje tudi dogovore z ministrstvom za obrambo glede modernizacije oz. nadaljnjega razvoja in opremljanja Slovenske vojske, pri čemer bodo investirali predvsem v nakup prevoznih sredstev, kot so oklepna vozila, transportno vojaško letalo in helikopterji.

Poleg modernizacije pa je za Glavaša pomembna tudi rekonstrukcija in adaptacija vojaških objektov po celi Sloveniji. “Gre za celoviti pristop celostne skrbi za pripadnike, da jim nudimo primerne namestitvene kapacitete,” je povedal. Pri tem so dela ravnokar zaključili v vojašnici Postojna, v kratkem pa bodo potekala tudi v ljubljanski Vojašnici Edvarda Peperka, prav tako v Mariboru.

Piše: J.S., STA