Gregorjevo v dediščini znano kot začetek pomladi in pomladanskih del

0
206
Trzic. Tradicionalna trziska prireditev Vuc u vodo. Spust gregorckov po Trziski Bistrici.

Gregorjevo, 12. marec, je v slovenski dediščini začetek pomladi in pomladanskih del. V nekdanjih obrtniških krajih na Gorenjskem so do druge svetovne vojne na predvečer godu sv. Gregorja v potoke metali kose lesa z gorečim, v smolo namočenim oblanjem. Šego so v 70. letih prejšnjega stoletja oživili s pomočjo lokalnih turističnih društev in šol.

A v sodobnem času otroci ne spuščajo kosov lesa, ampak skrbno izdelane in osvetljene hišice iz papirja in kartona, ki so večinoma znane kot gregorčki. Tako je bilo denimo v ponedeljek v Preddvoru pri Kranju. V Tržiču pa se je v mraku na pot od občine odpravil Gregorjev sprevod z baklami in lučmi, otroci pa so gregorčke spuščali po Tržiški Bistrici.

S podrobnostmi o gregorčkih se je mogoče seznaniti na razstavi, ki je do 8. aprila na ogled v atriju Občine Tržič. Razstava povezuje dve tradiciji, ki sta vpisani v register nesnovne kulturne dediščine, in sicer spuščanje gregorčkov in klekljanje idrijske čipke. Postavili so jo v sodelovanju z Društvom klekljaric idrijske čipke – skupina Idrija 2 in Zavodom za turizem Idrija. Na razstavi so na ogled gregorčki učencev z Osnovne šole Tržič in idrijske čipke, sklekljane po idejah klekljaric.

Znanstveno-raziskovalni center (ZRC) Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU) pa na gregorjevo, ko se v skladu s slovensko dediščino ptički ženijo, vabi na predstavitev znanstvene monografije Marjetke Golež Kaučič z naslovom Človek je najhujša zver in podnaslovom Živali v folklori, literaturi in kulturi. Knjiga je izšla pri Založbi ZRC.

Da se približuje čas del na polju, so v Šentjerneju nakazali s petkovim odprtjem 28. Gregorjevega sejma, ki je največji pomladanski kmetijsko-živilski sejem v Jugovzhodni Sloveniji.

Gregorjevo je bilo po starem julijanskem koledarju do 16. stoletja na dan začetka pomladi, torej 21. marca. Z uvedbo gregorijanskega koledarja, ki je na slovenskem območju v uporabi od leta 1584, pa se je pomaknil deset dni nazaj.

C. R., STA