Pred kratkim se je zaključila četrta izvedba izobraževalnih programov za utrjevanje jezikovnega znanja, spretnosti in veščin govorcev slovenščine v javnih službah Furlanije – Julijske krajine in v Mreži za slovenski jezik, so sporočili iz SLORI.
Med temeljnimi nalogami delovne skupine SLORIjezik ima jezikovno izobraževanje pomembno mesto, pišejo v sporočilu za javnost v SLORI ter nadaljujejo, da delovna skupina ponuja bogato izbiro izobraževalnih programov, tečajev, delavnic in predavanj za utrjevanje jezikovnega znanja, spretnosti in veščin pri govorcih slovenščine v Italiji, namenja pa jo predvsem posameznikom, ki zaradi svojega poklica in/ali družbene vloge nosijo odgovornost za prenašanje jezika na druge naslovnike (pedagoškemu in učnemu osebju, trenerjem, novinarjem, prevajalcem, zaposlenim v javni upravi in v organizacijah slovenske civilne družbe). To so namreč ključni jezikovni akterji v družbenem kontekstu slovenske manjšine, od katerih gre pričakovati suvereno rabo slovenščine, zato je izredno pomembna načrtna skrb za njihovo permanentno jezikovno izpopolnjevanje.
Poseben izobraževalni program je že vrsto let namenjen uslužbencem javnega sektorja. SLORI ga že četrto leto zapored izvaja po naročilu Avtonomne dežele Furlanije – Julijske krajine, vsebine programa pa načrtuje v tesnem sodelovanju z deželnim Centralnim uradom za slovenski jezik. Tudi letošnja izvedba, ki se je zaključila 16. decembra, je predvidela dva 20-urna tečaja, od katerih je bil prvi namenjen zaposlenim na t. i. okencih za poslovanje v slovenskem jeziku, drugi pa delavcem in delavkam v administrativnih službah. Izobraževalno ekipo so tudi letos sestavljali notranji in zunanji sodelavci SLORIjezika: Andreja Kalc (koordinatorica programa), Matejka Grgič, Boris Kern, Miha Kovač, Maja Melinc Mlekuž, Damjan Popič, Hotimir Tivadar, predstavnice t. i. konzorcija slovenskih prevajalskih ter lektorskega društva (Barbara Pregelj, Kristina M. Pučnik, Andreja Skarlovnik Ziherl, Diana Grden Jenko, Živa Malovrh) ter lektorja slovenske nacionalne televizije (Petra Jordan in Rok Dovjak). V vlogi soorganizatork sta letos priskočili na pomoč sodelavki Centralnega urada za slovenski jezik Marjanka Ban in Eva Srebrnič.
Oba programa sta temeljila na urjenju t. i. slovnične in pravopisne zmožnosti ob pomoči različnih prosto dostopnih jezikovnih orodij in virov, s čimer se je SLORI odzval predvsem na želje udeležencev, izražene v lanski anketi. Program pa so dopolnjevale tudi širše vsebine, s katerimi so organizatorji hoteli zadostiti ciljem bolj celostne skrbi za slovenščino na delovnem mestu. V tem delu je bila na primer na sporedu retorično‑fonetična delavnica, na kateri so se udeleženci seznanili tudi z izsledki nedavno izvedene raziskave o vplivu nošenja mask na govor (izvedel jo je Hotimir Tivadar). Izpostaviti pa je treba tudi predavanje Mihe Kovača, ki prav tako prihaja z ljubljanske Filozofske fakultete in se je posvetil nezanemarljivemu vidiku našega poklicnega vsakdana, in sicer različnim vrstam branja ter vplivom sodobnih elektronskih medijev na našo kognicijo in splošno jezikovno zmožnost. Udeleženci, ki so se udeležili predavanj kot predstavniki t. i. Mreže za slovenski jezik, so še sporočili iz SLORI, so ob tem spoznali tudi strokovna združenja jezikoslovcev, delujoča predvsem v Sloveniji, ter možnosti in projekte, ki jih ta ponujajo za samostojni strokovni razvoj jezikoslovcev praktikov: med temi je nedvomno projekt s pomenljivim naslovom »Če nisi preveden/tolmačen/jezikovno urejen, ne obstajaš«.
P.T.
