Na včerajšnje 37. mednarodno popotovanje po Levstikovi poti od Litije do Čateža se je podalo približno 7000 pohodnikov. To je precej manj kot zadnja leta, ko jih je bilo približno 15.000, vendar je temu botroval jutranji dež.
Tisti, ki se dežja niso ustrašili, so se podali na 22-kilometrsko pot, na kateri so lahko poskusili tudi domače dobrote. Tako so se lahko okrepčali denimo z zaseko, s praženim, “tenstanim” krompirjem in potico, je povedal predstavnik prirediteljev Rudi Bregar.
Pot je najprej vodila čez Slatno in Jelšo do Liberge in naprej do Preske, kjer se je razcepila na severno in južno. Severna je vodila prek Grmad skozi Gobnik do Moravč in cilja na Čatežu, južna, ki je nekoliko lažja in slikovitejša, pa prek Ježnega vrha, Primskovega in Razbor do Čateža. Zaključno prireditev, t. i. razhodnjo, so letos posvetili vinskemu izročilu, Turistično društvo Čatež pa je zatem povabilo na martinovanje.
Prireditelji bodo od vsake prijave najmanj po evro namenili Društvu za pomoč otrokom z redkimi boleznimi Viljem Julijan oz. njegovi akciji Karolina – rešimo ji življenje. Ob prijavi je vsak pohodnik dobil še dnevnik Levstikove poti za spominske žige, aluminijski bidon s karabinom in pollitrsko steklenico vode.
Zgodovina Levstikove poti sega v 50. leta prejšnjega stoletja, ko je po tej s svojimi študenti začel hoditi profesor Anton Slodnjak, njegovo delo je nadaljeval profesor Matjaž Kmecl, danes pa s študenti hodi profesor Miran Hladnik. Prav Kmecl je pred dobrimi tremi desetletji pomagal z nasveti pri določanju, označevanju in idejni zasnovi Levstikove poti, po kateri se zdaj več kot 30 let vsako drugo novembrsko soboto odpravljajo številni pohodniki iz Slovenije in tujine.
Pohod po Levstikovi poti so množičneje začeli pripravljati leta 1987, ko se je na pot odpravilo nekaj manj kot 400 popotnikov iz vse Slovenije. Pot pa so do zdaj prehodili tudi pohodniki denimo iz Italije, Avstrije, Hrvaške, Nemčije, Nizozemske, Belgije, Francije, ZDA, Argentine in Japonske.
C. R., STA
