Pedagoški inštitut je v obdobju februar-april 2020 izvedel neodvisno evalvacijo šolanja v času zaprtja šol v prvem valu epidemije covida-19 in tudi vplivov slednjega na šolanje po odprtju šol ter evalvacijo trajnih vplivov. “Gre za mednarodno raziskavo motenj izobraževanja v času epidemije covida-19 (REDS), v kateri je v Sloveniji sodelovalo 136 osnovnih šol, 135 ravnateljev, 1422 učiteljev 8. razredov ter 2552 osmošolcev,” je za STA pojasnila nacionalna koordinatorka raziskave Klemenčičeva.
Poudarila je, da so podatki rezprezentativni za osmošolce, njihove učitelje in ravnatelje, kar je ena od prednosti raziskave. Rezultati so pokazali na številne izzive, s katerimi so se soočale šole (ravnatelji, učitelji), pa tudi učenci. “Gre za izzive tehnične narave, vezane na izvedbo pouka na daljavo, izzive didaktične narave, pa tudi izzive, povezane z domačim okoljem,” je dejala.
Po njenem mnenju skrb zbujajo rezultati, ki so vezani na doseganje učnih ciljev in standardov znanja ter ocen. Tako le 28 odstotkov učiteljev meni, da so ocene, pridobljene v času zaprtja šol v prvem valu epidemije, odraz znanja učencev. Prav tako je 57 odstotkov osmošolcev imelo občutek, da so jim učitelji dajali višje ocene, kot bi jih dobili, če šola ne bi bila zaprta. Kar 47 odstotkov učiteljev pa se je pri ocenjevanju znanja nagibalo k višjim ocenam, ker so se želeli izogniti konfliktnim situacijam in morebitnim inšpekcijskim postopkom.
“Skrb zbujajo tudi dokazane neenakosti, ki so povezane predvsem s socialno-ekonomskim statusom družin, iz katerih prihajajo učenci, na primer mnogo več učencev, ki prihajajo iz okolij s slabšim socialno-ekonomskim statusom, je zaskrbljenih glede šolanja v prihodnje, pa tudi glede zaostanka pri učenju,” je pojasnila nacionalna koordinatorka REDS.
Ob tem je izpostavila, da je velik delež učiteljev, pa tudi učencev oziroma osmošolcev poročal o velikih psiho-socialnih obremenitvah učencev, nekaj slednjega je bilo tudi zaznati v času, ko so se učenci vrnili v šole. Kljub temu je bilo veliko učencev navdušenih, da so lahko šolsko delo nadaljevali pri pouku v šoli, je dodala.
Rezultati raziskave vzbujajo tudi nekaj optimizma, ocenjuje Klemenčičeva. To je po njenih besedah razbrati iz dela raziskave, ki je proučevala morebitne trajne vplive zaprtja šol v prvem valu. V veliki večini so učenci po njenih besedah poročali, da so uspešni ali zelo uspešni pri razporejanju šolskih obveznosti čez dan, predvsem pa pri uporabi spletnih učnih okolij in videokonferenčnih sistemov.
Mnenje o tem, ali so učenci pripravljeni na izobraževanje na daljavo, če bi ponovno prišlo do daljšega zaprtja šol, je po navedbah Klemenčičeve razmeroma pozitivno. “Še bolj pa so o tem prepričani ravnatelji,” je dejala. Dejanskega znanja učencev pa niso preverjali.
To bo Pedagoški inštitut še naprej počel v okviru izvedbe mednarodnih primerjalnih raziskav, v smislu neodvisne evalvacije različnih segmentov šolskega sistema, je še dodala Klemenčičeva.
V zvezi z ocenami in znanjem učencev v času zaprtja šol je Damijan Štefanc z ljubljanske filozofske fakultete na novinarski konferenci povedal, da je Slovenija med epidemijo izbrala “strategijo lajšanja situacije otrok”, kar je po njegovem mnenju v nekem delu razumljivo. Vendar podatki, kot pravi, nakazujejo, da imajo otroci v tem trenutku najbrž manj znanja, kot so ga imeli njihovi vrstniki pred covidom.
“Zato je treba razmišljati o kompenzacijski strategiji, ki bi zagotovila, da bi v nekem časovnem obdobju te mlade, ki so prikrajšani praktično tri šolska leta, pripeljali vsaj do primerljivega izobrazbenega standarda, kot smo ga zagotavljali njihovim vrstnikom prej,” je med drugim poudaril Štefanc, sicer profesor za področje didaktike in kurikularnih teorij.
J.S., STA
