Na gimnaziji Borg v avstrijski Radgoni je skoraj petina dijakov iz Slovenije

0
308
Avstrija, Radgona. Gimnazija BORG. (Foto: STA)
Skoraj petina dijakov gimnazije Borg v avstrijski Radgoni je Slovencev, šola pa jim zadnjih 18 let nudi tudi pouk slovenščine. Prednosti šolanja čez mejo vidijo slovenski dijaki predvsem v tem, da jim znanje nemščine in pridobljene povezave odpirajo vrata za študij v tujini. Za pouk slovenščine pa se zanimajo tudi ostali dijaki.

Gimnazija Borg stoji le nekaj metrov od reke Mure, ki razmejuje Avstrijo in Slovenijo, pa tudi obmejni mesti – slovensko Gornjo Radgono na enem in avstrijsko Radgono (Bad Radkersburg) na drugem bregu reke.

Vpisi Slovencev na to šolo so bili sprva prej izjema kot pravilo, pred 18 leti pa so začeli na njej načrtno razširjati program vpisovanja tudi slovenskih dijakinj in dijakov, je povedala profesorica slovenščine na gimnaziji Norma Bale. Omogočajo jim, da se učijo tudi materni jezik.

Kot je dejal direktor gimnazije Borg Hannes Schuster, je postalo popolnoma normalno, da gimnazijo v Radgoni, ki jo z Gornjo Radgono povezuje most na Muri, obiskujejo Slovenci. Danes je tako pri njih med skupaj okrog 240 dijaki približno 50 Slovencev.

“Most prijateljstva med državama, kot mu rečemo, dnevno prečkajo številni slovenski šolarji in šolarke in to je lep primer sožitja mladine na dveh straneh mostu. Zelo me veseli, ko vidim, da na naši gimnaziji skupaj gradimo Evropo prihodnosti,” je dejal Schuster. Nasploh je videti, da so meje, ki so v glavah, počasi izginile, je dodal.

“‘Naša’ in ‘vaša’ mladina enako razmišljata, enako čutita in imata možnost za isto izobrazbo,” je prepričan Schuster. Tudi v Sloveniji, saj se jih precej vpiše tudi na slovenske fakultete.

Tedensko imajo slovenski dijaki na voljo tri ure pouka slovenskega jezika, ki je alternativa latinščini in francoščini. Je pa za zdaj slovenščina na izbiro samo Slovencem. Po štirih letih gimnazije lahko iz materinščine tudi maturirajo.

Učni program profesorica Bale pripravlja sama, za izhodišče pa je vzela program slovenske splošne gimnazije, kjer je poučevala mnogo let. “Osnova je slovenski program, ki pa je prirejen, tako da slovenščino tukaj poučujemo na nivoju B1, a močno sledimo dogajanju s področja kulture in jezika v Sloveniji. Tako je snov bistveno zahtevnejša kot samo za B1, a tako smo popredalčkani,” je pojasnila.

Tudi pole za pisno maturo iz slovenščine pripravlja sama in pošilja v pregled na ustrezne institucije na šolsko ministrstvo. “Tako so naši dijaki z znanjem ‘konkurenčni’ tistim, ki obiskujejo slovenske gimnazije in se lahko s tem znanjem in maturo vpišejo tudi na slovenske fakultete,” je dejala Bale.

V zadnjem letniku gimnazije je letos devet slovenskih dijakov. Prihajajo iz Gornje Radgone, Radencev z okolico, Murske Sobote ter iz okolice Ljutomera, Cankove in Lendave. Kot so povedali, so na gimnaziji Borg vsi že četrto leto, dobro pa se še spominjajo začetkov.

Kot je povedala Živa Ficko, jo je navdušil prvi stik s šolo. “Predvsem pa mi je všeč avstrijski sistem, da ni ustnih ocenjevanj. Velik bonus je tudi to, da se dobro naučiš nemško. To zame pomeni široko odprta vrata v tujino,” je dejala. Za Laro Čolnik je bil jezik tisto, kar je pretehtalo pri določitvi za Borg, saj se ji zdi znanje jezika ključno za prihodnost, je povedala.

Podobno meni njen sošolec Nejc Klemenčič. “Predvsem pa se na tej šoli razširijo povezave, mreža, ki jo lahko pleteš v prihodnosti,” je dodal. Petro Farkaš je na informativnem dnevu pozitivno presenetilo, ko je direktor šole stal pred vrati in pozdravil vsakega posebej. Ta sproščenost jo je navdušila, je povedala: “Tega pri nas ne doživiš.” Načrtuje pa, da bo študij nadaljevala v Sloveniji, verjetno v Mariboru.

Kot so še povedali slovenski dijaki, nikoli ni bilo težav z ostalimi sošolci. So pa Slovenci bolj povezani med seboj kot z Avstrijci, so dodali. Dijaki imajo smele načrte za prihodnost, razmišljajo tako o študiju v Sloveniji kot tudi v Avstriji.

Za učenje slovenščine pa se zanimajo tudi avstrijski dijaki. Bale se je zato povezala s Pavlovo hišo iz Potrne in pripravlja možnost, da bi se na gimnaziji Borg slovensko učili vsi dijaki. To podpira tudi ravnatelj Schuster.

“Zelo vesela, da se dijaki iz Avstrije želijo učiti slovensko, ker gre za medkulturno razumevanje in spoštovanje. Poleg tega se mi zdi zelo pomembno, da ob meji znamo jezik soseda,” je še poudarila Bale.