Število pedagoških honorarnih delavcev na slovenskih visokošolskih zavodih je bilo v preteklem letu za nekaj manj kot pet odstotkov večje kot v predhodnem. Nekoliko izraziteje se je povečalo med tistimi z redno zaposlitvijo na teh zavodih, in sicer za sedem odstotkov v primerjavi s tistimi brez nje, kažejo podatki Statističnega urada RS (Surs).
V študijskem letu 2022/23 je pedagoško honorarno delo opravljalo 5482 delavcev na visokošolskih zavodih in 837 na višjih strokovnih šolah. Od skupno 6319 honorarnih delavcev (51,9 odstotka moških in 48,1 odstotka žensk) jih je bilo 43,1 odstotka tudi redno zaposlenih na enem izmed teh zavodov.
Število honorarnih delavcev brez redne in z redno zaposlitvijo na visokošolskih zavodih je nespremenjeno. Honorarno delo je tako, ne da bi pri tem imeli redno zaposlitev na enem izmed visoko ali višješolskih zavodov, opravljalo 3595 pedagoških delavcev, v študijskem letu 2021/2022 je njihovo število znašalo 3607. Pedagoških delavcev, ki so bili redno zaposleni na zavodih terciarnega izobraževanja, je bilo 2724 (v predhodnem letu 2696).
Med honorarnimi delavci na visokošolskih zavodih jih je 43,2 odstotka imelo visokošolsko izobrazbo 2. stopnje, 56,8 odstotka pa visokošolsko izobrazbo 3. stopnje.
Na višjih strokovnih šolah je bilo honorarnih delavcev z visokošolsko izobrazbo 1. stopnje 22,5 odstotka, tistih z 2. stopnjo 45,4 odstotka, 3. oz. najvišjo stopnjo izobrazbe pa jih je pridobilo 32,2 odstotka, kažejo podatki Sursa.
Delež upokojencev na višješolskih v primerjavi s honorarnim delom na visokošolskih zavodih je bil v študijskem letu 2022/2023 večji za 6,5 odstotne točke. Na visokošolskih zavodih je bilo med tistimi, ki na njih niso bili redno zaposleni, največ redno zaposlenih drugje (79,3 odstotka), 16,4 odstotka je bilo takih s statusom upokojenca, 3,8 odstotka pa jih je bilo neaktivnih na trgu dela. pri čemer so prevladovale ženske z 61,6 odstotka. Preostanek pedagoškega honorarnega dela je opravilo 13 študentov.
Med honorarnimi delavci, ki niso bili redno zaposleni na višješolskih zavodih, jih je največ imelo redno zaposlitev drugje (69,2 odstotka), vsak četrti honorarni delavec je bil upokojenec (22,9 odstotka), 45 jih je bilo neaktivnih na trgu dela, med temi je bilo dve tretjini žensk (64,4 odstotka) in tretjina moških (35,6 odstotka). Honorarno delo na tej ravni izobraževanja pa je opravljalo tudi šest študentov.
C. R., STA
