Letos obeležujemo 250 let od izida Splošnega šolskega reda Marije Terezije, ki je pomenil začetek državnega šolstva. Ob tem jubileju so Slovenska matica, Slovenski šolski muzej in Slovensko društvo za preučevanje 18. stoletja pripravili simpozij, na katerem so včeraj predstavili začetke šolstva na Slovenskem in trajne sledi terezijanske šolske reforme.
Navzoče na simpoziju je nagovorila državna sekretarka ministrstva za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič, ki je poudarila, da je bilo v obdobju 250 let na področju vzgoje in izobraževanja veliko sprememb, ena največjih je tehnološki napredek. Današnje izobraževanje je po njenih besedah močno prežeto s tehnologijo, ki omogoča dostop do informacij in interaktivno učenje na načine, o katerih v 18. stoletju niso mogli niti sanjati.
“Od uvedbe istočasnega poučevanja večje skupine otrok v istem prostoru so se metode poučevanja in pedagoški pristopi razvili od strogega frontalnega pouka k bolj inkluzivnim in interaktivnim metodam, ki spodbujajo in razvijajo pri mladih kritično mišljenje, ustvarjalnost, sodelovanje in reševanje problemov. Ko povežemo pretekle izkušnje s sedanjo prakso in pogled usmerimo v prihodnost, črpajmo navdih iz vseh obdobij,” je dejala.
Poudarila je, da se današnji izobraževalni sistem sooča z novimi izzivi, a osnovna načela, kot so vključenost, enakost in izobraževanje za vse, ostajajo enaka. “Naj bo na prvem mestu vedno učenec,” je še poudarila Zupančič.
Splošni šolski red iz leta 1774 je prvi državni osnovnošolski zakon, ki je veljal na ozemlju današnje Slovenije. Izid šolskega reda tako predstavlja prelomni dogodek na področju izobraževanja in kulture v slovenski in srednjeevropski zgodovini. Oblast pod vodstvom Marije Terezije in njenega sina Jožefa II. je v Avstrijskem cesarstvu začela vzpostavljati centralno voden državni šolski sistem. Uradno je vključeval vse družbene sloje in pomenil začetek obveznega in množičnega izobraževanja.
Nastanek in izvajanje reda je po besedah predsednika Slovenske matice Aleša Gabriča pomembno zaznamovalo prepričanje takratnih razsvetljencev o koristnosti izobrazbe za moč države in srečo posameznikov. Izid zakonika je posredno vplival na tiskanje knjig v deželnih oz. ljudskih jezikih, s čimer je prispeval tudi k razvoju izraznosti in postopni krepitvi javnega položaja slovenščine.
Uresničitev šolske reforme je prispevala k utrditvi načel, ki v družbenem življenju veljajo še danes: šolstvo kot državna skrb, zavest o dostopnosti osnovnega znanja za vse otroke, pomen skupinskega poučevanja in upoštevanje moralnega oblikovanja učencev, je dejal.
Udeležencem sta dobrodošlico izrekla tudi direktor Slovenskega šolskega muzeja Stane Okoliš in predsednik Slovenskega društva za preučevanje 18. stoletja Marko Kambič. Prvi je jubilej označil kot največjo prelomnico v slovenskem šolstvu, drugi pa je izpostavil, da se mnogi danes premalo zavedajo, da je kakovostno šolanje v javnih ustanovah poleg družinske vzgoje eden temeljnih postulatov uspešne družbe. “Brez dobrega izobraževanja in vzgoje družba nima prihodnosti,” je opozoril Kambič.
V nadaljevanju celodnevnega simpozija sledijo znanstvena predavanja o političnih in idejnih tokovih ob nastanku Splošnega šolskega reda, začetkih elementarnega šolstva na Slovenskem in trajnih sledeh terezijanske šolske reforme. V Slovenskem šolskem muzeju pa bo ob 18. uri še kulturni dogodek Ko je šola začela.
C. R., STA
