NSi njena uslužnost vladi prav nič ne pomaga – Njihov predlog za uvedbo pripravljalnice na šolah ni bil sprejet!

0
206
(Foto: STA)

Odbor DZ za izobraževanje ni podprl predloga novele zakona o osnovni šoli, ki so ga v postopek vložili v NSi in po katerem bi otroci, katerih materni jezik ni slovenščina, najprej hodili v pripravljalnico. Odbor je kolegiju predsednice DZ predlagal, da v predlog dnevnega reda naslednje redne seje DZ uvrsti tudi obravnavani predlog novele.

Za predlog novele je glasovalo pet članov odbora, proti pa osem. Prav tako niso sprejeli dopolnil, ki so jih v NSi pripravili na podlagi pripomb zakonodajno-pravne službe DZ.

Po predlogu bi otroci, katerih materni jezik ni slovenščina, pred vključitvijo v šolo opravili preizkus slovenščine, prilagojen njihovi starosti. Če bi ga opravili, bi se lahko vpisali oz. vključili v ustrezen razred osnovne šole. Če pa ga ne bi opravili, bi se za eno šolsko leto vključili v pripravljalnico. V njej bi se učili slovenskega jezika in kulture, je kot predstavnica predlagatelja povedala Iva Dimic iz NSi.

V času pripravljalnice bi otrok obiskoval tudi predmete, kot so šport, likovna in glasbena umetnost, po presoji ravnatelja pa še druge predmete in dejavnosti.

Združenje mestnih občin Slovenije je predlog podprlo, pa tudi v Skupnosti občin Slovenije so se zavzeli za sistem, ki bi olajšal integracijo otrok v šole in integracijo ostalih članov družine.

Vlada predloga ni podprla, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič. Slovenija se je namreč zavezala k inkluzivni osnovni šoli, medtem ko bi pripravljalnica lahko povzročila segregacijske trende. Prav tako je predlog po njenih besedah v nasprotju z ustavo, po kateri je osnovnošolsko izobraževanje obvezno. Glede na predlog pa otrok v primeru neopravljenega preizkusa slovenščine ne bi obiskoval šole.

Vlada ugotavlja, da predlog postavlja otroke, katerih materni jezik ni slovenščina, v neenakopraven položaj v primerjavi z vrstniki. Hkrati je po njeni oceni osnovnošolsko izobraževanje za otroke, ki jih naslavlja predlog, že ustrezno urejeno.

V razpravi se je Alenka Helbl iz SDS strinjala z NSi, da se je treba lotiti obravnavane problematike. Nanjo opozarjajo tako učitelji in ravnatelji kot občine, je dejala. Če naj se otroci, katerih materni jezik ni slovenščina, integrirajo v družbo, je predlog po njenem mnenju dober. “Kako naj se vključijo v družbo, če ne razumejo jezika?” jo je zanimalo.

Poslanke in poslanci koalicijskih poslanskih skupin pa se niso strinjali s predlagatelji. “Rešitev ni v segregiranju otrok za eno leto, ampak denimo v izboljšanju delovnih pogojev in plač učiteljev,” je pozvala Tatjana Greif iz Levice. Če pa je težava v tem, da se otroci priseljenih staršev družijo večinoma s tistimi vrstniki, ki govorijo njihov jezik, predlagana novela tega ne bo rešila, je poudarila.

Po besedah Roberta Janeva (Svoboda), ki je tudi sam učil v šoli, bi lahko izpostavljena vprašanja reševali s pravilniki. Glede na to po njegovem prepričanju ni treba spreminjati zakona. “Z večjo avtonomijo ravnateljev in učiteljev ter z ažurnim spreminjanjem pravilnikov bi sistem lažje prilagajali, lažje bi integrirali tudi starše,” je dejal.