Peru: Otroci so v tej državi že dve leti brez pouka

0
523
Prazna učilnica v Peruju (Foto: UNICEF)

Perujski otroci že dve leti ne obiskujejo pouka. Ta scenarij kaže na šibko politično voljo, ki se ne upa soočiti s strahom državljanov pred nujno vrnitvijo otrok v šolo.

 

Decembra bo za velik del od osmih milijonov perujskih učencev minilo že dve leti odkar so nehali hoditi v šolo. Dve leti! Na svetu je malo primerov covida in ni več razlogov, ki bi opravičevali to tragedijo. Takšne razmere bodo pustile za seboj na tisoče otrok, ki bodo enostavno postali nepismeni, mladostnike z vseživljenjskimi težavami z duševnim zdravjem in bodoče strokovnjake v medicini, tehniki ali pravu brez potrebnega znanja, predvsem pa dekleta, mnoga dekleta, ki trpijo zaradi posilstev, ki se jim je mogoče izogniti. Peru je do leta 2020 potrojilo število deklic, mlajših od 10 let, ki so prisiljene postati matere. Še vedno obstaja napačno prepričanje, da je dom varen, šola pa nevarna, čeprav vsi dokazi kažejo  nasprotno.

Dejstvo je, da je bilo o pomenu vrnitve v šolo za tiste, ki to želijo slišati, že vse povedano. UNICEF, skupine, kot je Back to School, in različni strokovnjaki so si zelo prizadevali, v zadnjih mesecih pa tudi glavni mediji v državi. Vendar ni bilo možnosti. Nekaj šol, ki so se odprle, je bilo odprtih vsemu navkljub. V času pandemije so bile v Peruju dejansko štiri vlade, če štejemo še nezakonito vlado Manuela Merina.

Ko je večina izobraževalnih centrov v regiji, svetu in nekaj v državi dokazovalo, da so prostori varni  in da v njih ni okužb, je vlada opozorila, da so otroci veliki prenašalci – tako je 5. avgusta 2021 dejal minister za izobraževanje Cadillo-; napovedal je nevaren tretji val, ki ga ni mogoče obvladati, če bo pouk in priporočil, naj se ne pospešuje vrnitve k pouku, dokler se ne uredijo prevozna sredstva. Se pravi ni bilo volje.

Varni prostori ali…

Za trenutne razmere pa ni kriva le vlada. Učiteljski sindikati, iz katerih prihaja sedanji Perujski predsednik, nosijo pomemben del odgovornosti, saj so videli politično priložnost, da bi odprtje šol pogojevali z izpolnitvijo zgodovinskega zaostanka na področju izobraževanja v državi, ki ga imenujejo socialni dolg. In imajo prav: učitelji so slabo plačani in zelo slabo priznani, izobraževanje pa slepa elita še vedno razume kot mehanizem socialne segregacije, čeprav bi moralo biti ravno obratno. Vendar pa je osem milijonov otrok zelo težko zapreti v njihove domove, dokler te zahteve, ne glede na to, kako upravičene so, ne bodo izpolnjene.

Prav tako je težko pojasniti molk zdravniških združenj, psihologov, rektorjev univerz, študentskih združenj, itd. Zelo malo glasov poziva k vrnitvi v šolo, čeprav je ta tako zelo pomembna. Pomanjkanje zanimanja, apatija, strah? Vsi ti razlogi so pripeljali do te katastrofalne blokade.

Čeprav je vrnitev prostovoljna, morajo starši glasovati o ponovnem odprtju. Bili so primeri, ko so tisti, ki temu nasprotujejo, zmagali tako, da so šole ostale zaprte in so tistim, ki so jih želeli obiskovati, odrekli pravico do izobraževanja. Vrnitev v šole pa poteka z veliko zahtevnejšimi ukrepi za ponovno odprtje, ki jih je pripravil UNICEF. Prav tako so zahtevnejši kot v drugih sektorjih, kot so nakupovalna središča ali telovadnice. Otroci morajo na primer vedno nositi dvojne maske, morajo biti oddaljeni dva metra; okrožje, v katerem je šola, pa mora izpolnjevati posebna epidemiološka merila. Številne šole se zato ne odprejo, ker nimajo sredstev za potrebne naložbe, ker se bojijo pritiska javnosti v primeru okužbe ali zaradi groženj oblasti, vključno s kazenskim pregonom.

Šola ali kino?

Trenutni položaj, ko je cepljenih 84 % učiteljev in je pandemija na najnižji ravni, je smešen in krut. Otroku, ki je nedeljo preživel v kinu, jedel ali se igral v zabaviščnem parku v nakupovalnem središču je težko razložiti, da v ponedeljek ne bo mogel iti v šolo, ker bi tam lahko zbolel, in ga je pred tem treba zaščititi.

Peru se mora rešiti iz samoprevare, pogledati navzgor in ne delati dolgov prihodnjim generacijam. Ne sme dajati vtisa, da je država, ki ne daje prednosti izobraževanju ali je obsedena s prepričanji o virusu. Proti njemu se zgledno bori s cepljenjem, šola pa se morajo odpreti. Perujska vlada mora spremeniti protokole, da bi olajšala vrnitev otrok v šole, in mora prenehati postavljati nepotrebne ovire in šolo voditi kot nacionalni projekt, ki zdravi rane nadvse ranjene in razdrobljene družbe, kot poudarja akademičarka Norma Correa.

Ta petek je sedanji predsednik in učitelj Pedro Castillo končno spregovoril o pomenu vrnitve otrok v šolo. Dejal je: Več se naučiš, ko se družiš in sta minili že dve leti. Podobne besede je uporabljal tudi med kampanjo, vendar od takrat ni dosegel večjega napredka.

Piše: Damian Ahlin

Vir: El país