Prednostne teme za izobraževanje odraslih sprejete

0
714
(Foto: Freepik)

Strokovni svet za izobraževanje odraslih je na sredini virtualni seji podal pozitivno mnenje k poročilu o uresničevanju resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih za obdobje 2013-2020. Soglasno je sprejel tudi prednostne teme za izbor in sofinanciranje programov profesionalnega usposabljanja za šolsko leto 2022/23.

 

Poročilo o uresničevanju resolucije o nacionalnem programu izobraževanja odraslih za obdobje 2013-2020 je na seji predstavil Andrej Sotošek z Andragoškega centra Slovenije. Opozoril je, da zelo zaostajamo za zastavljenimi cilji, stopnja udeležbe prebivalstva v starostni skupini 25 do 64 let v vseživljenjskem učenju naj bi se s 14,4 odstotka v letu 2012 povečala na 19 odstotkov v letu 2020, a se to ni zgodilo, je dejal.

Cilj, da se bo delež odraslih z dokončano najmanj srednjo strokovno izobrazbo v letu 2020 povečal na 63 odstotkov, smo po njegovih besedah dosegli, a na račun dosežkov žensk, saj ima kar 70,2 odstotka žensk zaključeno vsaj srednjo šolo. Moški so še vedno pod povprečjem 57,2 odstotka, ostaja pa še velik izziv, saj kar 424.090 odraslih nima zaključene srednje strokovne izobrazbe, je opozoril in dodal, da se sicer povišuje vpis izrednega študija na račun rednega v zadnjem letu.

V poročilu je Sotošek izpostavil 17 pomanjkljivosti in hkrati priporočila v obdobju novega nacionalnega programa do leta 2030. Med drugim je omenil še vedno nezadostno udeležbo odraslih in ranljivih skupin v vseživljenjskem učenju in izobraževanju odraslih, premalo pobud, aktivnosti in sredstev namenjenih splošnemu neformalnemu učenju, ki ni neposredno povezano z zahtevami delovnih mest, ter pomanjkanje medresorskega povezovanja.

V zvezi z določitvijo prednostnih tem za izbor in sofinanciranje programov profesionalnega usposabljanja za šolsko leto 2022/23 je Vida Trilar z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pojasnila, da je razpisanih sedem prednostnih tem za namen javnega razpisa. Prednostne teme so namenjene zagotavljanju varnega in spodbudnega učnega okolja za celoten izobraževalni prostor, dve, ki ju predlaga ministrstvo, to sta izvajanje življenjske karierne orientacije in zagotavljanje enakih možnosti ranljivim skupinam ter svetovalne delo na vzgojno-izobraževalnem in študijskem procesu, pa sta po njenih besedah prvenstveno namenjeni izobraževanju odraslih na predlog sektorja za izobraževanje odraslih.

Hkrati pa se tudi znotraj teh dveh tem po njenih navedbah lahko prijavljajo programi za druga področja vzgoje in izobraževanja. “Torej ranljive skupine naj bi bile še vedno prioriteta na tem področju in svetovalno delo v vzgojno-izobraževalnem in študijskem procesu, kjer so v preteklem letu sprejeli nove smernice svetovalne dejavnosti v izobraževanju odraslih,” je še povedala Vida Trilar.

Na seji so se člani seznanili tudi z značilnostmi in vplivom neujemanja izobrazbe in spretnosti z zahtevami delovnega mesta na ekonomske dosežke in zadovoljstvo odraslih v Sloveniji, ki jih je v okviru mednarodne raziskave PIAC predstavil Robert Kaše z ljubljanske ekonomske fakultete. Kot je povedal, le približno štiri odstotke ljudi zaznamuje popolno neujemanje področja izobraževanja, približno 65 odstotkov Slovencev se točno oceni glede stopnje izobrazbe.

Piše: P.T., STA