Več novosti v predlogu glede na osnutek nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja je smiselnih, meni predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev (ZRPR) Mojca Mihelič. Tako pozdravlja predlog sprememb na področju poučevanja učencev priseljencev, poudarja pa, da pristojni na področju šolstva ne bi smeli delati le lepotnih popravkov.
Strokovna delovna skupina pod vodstvom Janeza Vogrinca je na današnji novinarski konferenci na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje predstavila spremembe glede na osnutek nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023-2033, ki so ga predstavili februarja. Predlog prinaša več sprememb na področju predšolske vzgoje in opravljanja splošne mature, pa tudi pri poučevanju učencev priseljencev.
Med drugim predlagajo sistematizacijo delovnega mesta učitelja za poučevanje začetnega pouka slovenščine že za enega na novo vključenega učenca priseljenca v osnovnih šolah. Mojca Mihelič, sicer tudi ravnateljica ljubljanske Osnovne šole Danile Kumar, to pozdravlja, saj se delež otrok priseljencev povečuje. Pojasnila je še, da je otrokom priseljencem smiselno ponuditi več pomoči pri učenju, saj so šele po enem letu učenja zmožni vzpostavljati socialne stike.
Delovna skupina predlaga tudi dodatno financiranje zavodov, ki delujejo v posebnih okoliščinah, torej so denimo oddaljeni od mestnih središč ali imajo več učencev priseljencev. Po mnenju Mihelič je jasno, da so šole v zelo oddaljenih krajih dražje, jih je pa smiselno ohranjati. “Če govorimo o javni osnovni šoli, potem morajo biti za vse otroke enaki pogoji, ne glede na to, kje se šolajo,” je poudarila.
Ta predlog zato “absolutno podpirajo”, se pa hitro postavi vprašanje, kakšni bodo kriteriji za prejemanje dodatnih sredstev. Že znotraj 47 ljubljanskih šol je po njenih besedah veliko specifičnosti. Zavzema se tudi za več javnih sredstev za celotno šolstvo.
Mihelič je še navedla, da so program sestavljali strokovnjaki, ki so “kar dobro preigrali različne možnosti in tudi vem, da so se zelo slišali, vsaj v večini skupin”. Želi pa si, da bi šole imele več prostih rok za odločanje o vsebinah programa glede na potrebe učencev in okolja, v katerem šola deluje. Opozorila je, da številni zakoni in pravilniki področje šolstva pretirano določajo. “Menim, da je to napačna pot,” je dejala.
Mihelič je še poudarila pomen celovite reforme na področju šolstva. “Tako imamo pa ves čas občutek, da bolj ali manj delamo samo lepotne popravke,” meni Mihelič.
C. R., STA
