Preobremenjenost učnih načrtov, omejen čas in pritiski po mnenju učiteljev največje ovire pri poučevanju zgodovine v Evropi

0
152
(Foto: Pixabay)

Največje ovire pri poučevanju zgodovine v Evropi so preobremenjenost učnih načrtov, omejen čas in učni pritiski, razkriva poročilo Observatorija Sveta Evrope o poučevanju zgodovine v Evropi. Najpogosteje uporabljeni viri izobraževanja so še vedno učbeniki, učiteljevi zapiski in spletne zgodovinske vsebine šolskih oblasti, najmanj pa videoigre.

 

Poročilo, ki so ga predstavili na 3. letni konferenci Observatorija o poučevanju zgodovine v Evropi (OHTE), Poučevanje zgodovine: poučevanje miru?, predstavlja informacije o poučevanju zgodovine v 16 državah članicah OHTE in opazovalki Ukrajini. Zajema teme, kot so formalni vidiki učnih načrtov in praks v razredu, izzivi, s katerimi se soočajo učitelji, položaj zgodovine v sistemih izobraževanja, učbeniki in drugi viri izobraževanja, dinamika poučevanja, učni rezultati in ocene učencev.

Petnajst ključnih ugotovitev poročila kaže, da se zgodovina poučuje od osnovne šole naprej in da večina držav vključuje tudi manjšine, medtem ko manj kot polovica držav izrecno omenja evropsko razsežnost.

Učbeniki, učiteljevi zapiski in spletne zgodovinske vsebine uradnih šolskih oblasti so še vedno najpogosteje uporabljeni viri izobraževanja, najmanj pa videoigre, obiski lokalnih dogodkov, zgodovinski romani in stripi. Učitelji so po podatkih iz poročila izrazili zaskrbljenost, da je na spletu in v tiskani obliki na voljo preveč gradiv. Prav tako jih skrbi, v kolikšni meri učbeniki spodbujajo kritično mišljenje ter predstavljajo različne manjšine in občutljive teme.

Učenje in pomnjenje zgodovinskih dejstev, datumov in procesov so učitelji ocenili kot manj pomembno v primerjavi z zgodovinskim razmišljanjem in sobivanjem v raznolikih demokratičnih družbah. “Zdi se, da obstaja splošno neskladje med tem, kaj učitelji menijo, da je pomembno, in tistim, kar opisujejo v praksi v razredu,” ugotavljajo v poročilu.

Učitelji si želijo več usposabljanja, zlasti na področju uporabe informacijskih tehnologij, inovativnih učnih virov in zgodovinskega mišljenja. Vendar so bila usposabljanja, tudi če jih je država ponujala in spodbujala, pogosto slabo obiskana, saj so potekala zunaj rednega delovnega časa in/ali jih šolska oblast ni finančno podprla.

V observatoriju so izrazili upanje, da bodo učitelji in oblikovalci politik ugotovitve poročila uporabili za nadaljnje raziskave in jih uporabili za reševanje izzivov na področju poučevanja zgodovine v Evropi.

Poročilo zajema tudi Slovenijo. Navaja, da izbira virov za poučevanje zgodovine poteka na ravni šole, učitelji pa lahko brez omejitev uporabljajo tudi druga gradiva. V prvem triletju osnovne šole učenci spoznavajo okolje, v drugem družbo, v tretjem zgodovino. Predmeta zgodovina se dijaki učijo v gimnaziji, srednji tehniško-strokovni šoli in poklicni šoli, ki zajema tudi družboslovje. Zgodovinska komponenta je vključena tudi v predšolsko vzgojo, med drugim navaja poročilo.

Observatorij o poučevanju zgodovine v Evropi je sicer razširjeni delni sporazum Sveta Evrope, ustanovljen leta 2020. Njegovo poslanstvo je spodbujanje kakovostnega izobraževanja za izboljšanje razumevanja demokratične kulture. Observatorij s splošnimi in tematskimi poročili zagotavlja sliko o stanju poučevanja zgodovine v svojih državah članicah, ki temelji na zanesljivih podatkih in dejstvih o tem, kako se poučuje zgodovina.

Članice OHTE so Albanija, Andora, Armenija, Ciper, Francija, Gruzija, Grčija, Irska, Luksemburg, Malta, Severna Makedonija, Portugalska, Srbija, Slovenija, Španija in Turčija ter Ukrajina kot država opazovalka.

C. R., STA