Predlog zakona o osnovni šoli potrjen na seji odbora DZ za izobraževanje

0
226
(Foto: STA)

Poslanci so včeraj na seji odbora DZ za izobraževanje, znanost in mladino z več dopolnili potrdili predlog novele zakona o osnovni šoli. Ta med drugim določa, da je uspeh na nacionalnem preverjanju znanja (NPZ) lahko eno od meril za vpis na srednje šole. Dopolnila so vložili Svoboda, SD, Levica, SDS in poslanec italijanske narodne skupnosti Felice Žiža.

Poslanci so sprejeli dopolnilo poslanca italijanske narodne skupnosti Feliceja Žiže, ki je predlagal, da se lahko učenci, katerih materni jezik ni italijanski, k pouku v osnovno šolo z italijanskim učnim jezikom vključujejo postopoma glede na znanje italijanskega jezika. Poleg tega se lahko ob vključitvi v tako šolo udeležijo začetnega pouka italijanščine v okviru dopolnilnega izobraževanja.

Odbor pa je zavrnil več dopolnil, ki so jih poslanske skupine vložile na določbe o NPZ. V največji opozicijski stranki SDS so denimo predlagali, da NPZ v tretjem razredu črtajo, saj bi to uvedlo zgolj nova opravila za šole. Poleg tega so predlagali, da NPZ v 9. razredu ne bi služil kot eno od meril pri vpisu na srednje šole, ampak zgolj kot dodatna informacija učencu, kako dosega rezultate.

Dekan ljubljanske pedagoške fakultete Janez Vogrinc je na odboru sicer dejal, da spremembe na področju NPZ podpirajo. Omenil je, da so mednarodne raziskave, med drugim Pisa, pokazale padec na področju bralne pismenosti učencev, ne le pri slovenščini, ampak tudi pri ostalih predmetih. “To nakazuje, da moramo imeti v našem šolskem sistemu različne načine ugotavljanja znanja učencev, ki so osnova za resne ukrepe, ki jih je potrebno potem izpeljati na nivoju posamezne šole in šolskega sistema,” je dejal Vogrinc.

Predlagana sprememba, da se lahko dosežki na nacionalnem preverjanju znanja v devetem razredu upoštevajo pri vpisu v srednje šole, je po besedah Vogrinca pomembna z vidika pravičnosti. “Šolska praksa kaže, da so interne ocene zelo visoke, kaže pa tudi to, da ima socialnoekonomski status, iz katere otrok izhaja, zelo velik vpliv tudi na želje po nadaljnjem izobraževanju,” je dejal Vogrinc.

Direktor zavoda za šolstvo Vinko Logaj je dejal, da je ena od velikih sprememb predloga razširjeni program v osnovni šoli.

Predstavnica Civilne iniciative za izobraževanje na domu staršev Marjana Kos je dejala, da se s predlaganimi spremembami ne strinja, saj krči pravice izobraževanja na domu. Meni, da je trenutno izobraževanje na domu zelo dobro urejeno in zagotavlja preverjanje znanja teh otrok, s tem, da pušča staršem določeno mero svobode pri izbiri izobraževanja otrok.

Predlog novele zakona o osnovni šoli sicer predvideva obvezni tuji jezik za prvošolce. Poleg tega predvideva NPZ za tretješolce in določa, da je uspeh na NPZ v 9. razredu lahko eno od meril pri vpisu na srednje šole v primeru omejitev vpisa na srednješolskih programih.

Na ministrstvu z novelo prenavljajo tudi koncept razširjenega programa v osnovnih šolah, vključevanje učencev priseljencev v obvezni program in izobraževanje učencev na domu. Učenci, ki se izobražujejo na domu, bi morali opravljati predmetne izpite iz enakega števila predmetov kot vrstniki v javnih oziroma zasebnih šolah.

C. R., STA